Franja

bord [bɔr] masculin rob, kraj; krajevec (klobuka); breg, obala; obšiv; ladijski bok; ladja

à bord na ladji
au bord de na robu, poleg
au bord de la mer ob morju
bord à bord tesno eden poleg drugega
à pleins bords v obilici
journal masculin de bord ladijski dnevnik
aller, rester à bord iti na ladjo, ostati na ladji
avoir un mot sur le bord des lèvres imeti besedo na koncu jezika
être au, sur le bord de nameravati
être au bord des larmes biti blizu solz
être au bord de la tombe biti z eno nogo v grobu
être du bord (de quelqu'un) pripadati isti stranki, biti istega naziranja (kot nekdo drugi)
jeter par-dessus bord pometati v morje
mettre un bord à une jupe obrobiti krilo
quitter le bord zapustiti ladjo
virer de bord smer, mnenje spremeniti

borovec samostalnik
Pinus (drevo) ▸ fenyőMorda ob večerih, ko se je vonj borovcev spajal z vetrom z morja. ▸ Talán esténként, amikor a fenyő illata a tengeri széllel találkozott.
Številni otoki in otočki, eni goli, drugi poraščeni z borovci, tretji pokriti z nasadi oljk, so divji, romantični in neresnični. ▸ Számos kisebb-nagyobb vad, romantikus és valótlannak tűnő sziget, az egyik kopár, a másikon fenyvesek, a harmadikon olajfaültetvények.
Sopomenke: bor

breg [é] moški spol (-a, -ôva, -ôvi)

1. pri vodi: das Ufer (reke [Flußufer] Flussufer, nasprotni Gegenufer, nizki Flachufer, notranji Gleitufer, severni Nordufer); (obala, obrežje) das Gestade
na bregu am Ufer
vožnja na drugi breg die Überfahrt
utrjevanje bregov die Uferbefestigung, der Uferbau
na levem bregu linksufrig
na desnem bregu rechtsufrig
prestopiti bregove das/die Ufer übertreten, übers Ufer treten

2. (vzpetina) der Hügel, (strmina, pobočje) der Hang (notranji Gleithang, zunanji Prallhang)

3. tehnika (nastavek) die Nocke
|
figurativno imeti za bregom im Schilde führen
tiha voda bregove dere stille Wasser sind tief

brezposelni samostalnik
pogosto v množini (kdor je brez zaposlitve) ▸ munkanélküliPogledali smo, kakšne pravice ima brezposelni in kakšne so njegove obveznosti. ▸ Megnéztük, milyen jogai és kötelezettségei vannak egy munkanélkülinek.
Na ptujskem območju brezposelni čaka na delo povprečno dve leti in deset mesecev. ▸ Ptuj környékén egy munkanélküli átlagosan két évet és kilenc hónapot vár arra, hogy munkát kapjon.
Manj izobraženi, brezposelni in revnejši umirajo prej kakor drugi. ▸ A kevésbé képzett, munkanélküli és szegényebb emberek korábban halnak meg, mint mások.
Brezposelni, ki se pripravljajo na samozaposlitev, na začetku pogosto nimajo mnogo denarja. ▸ Azoknak a munkanélkülieknek, akik arra készülnek, hogy önfoglalkoztatóvá váljanak, eleinte gyakran nincs sok pénzük.
Povezane iztočnice: dolgotrajno brezposelni

Bruttius (Brittius, redkeje Brūtius) 3 brutijski, britijski: ager Ca. fr., L. brutijska pokrajina, ki je segala od najbolj južnega konca Italije do turijske okolice, pox Col., Plin. brutijska smola; subst. Bruttiī (Brittiī) -ōrum, m Brutijci, Britijci, preb. brutijske pokrajine: L., Mel., Plin. idr.; sg. (kolekt.) Bruttius (Brittius) -iī, m Brutijec, Britijec: L., Sil., Fl.; pl. Bruttiī (Brittiī) pogosto met. = brutijska (britijska) dežela, Brutija: in Bruttios L., in Bruttiis Ci., L. Od tod adj. Bruttiānus (Brūtiānus) 3 brutijski: caules Plin., parmae P. F.; subst. Bruttiānī (Brūtiānī) -ōrum, m brutijski služabniki, Brutijci; rim. država jih je zasužnjila v drugi punski vojni za kazen, ker so se priključili Hanibalu; v Rimu so morali opravljati službe biričev, liktorjev, slov idr.: Ca. ap. Gell., Gell., P. F.

būcinum -ī, n (būcina)

1. glas troblje, glas roga: bucini sonus Plin., ad bucinum recurvae (conchae) Plin.; ad bucinum Dig. kraj v Rimu na drugi strani Tibere:

2. morska troblja, lupinar za bagrenje: Plin.

campo m

1. njiva, polje:
un campo di grano žitno polje
arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
la pace dei campi mir podeželskega sveta

2. polje:
campo petrolifero naftno polje
campo diamantifero diamantno polje
campo semantico jezik semantično polje

3.
campo sportivo športno igrišče
campo da gioco igrišče
campo di tennis teniško igrišče
campo di sci smučišče
campo d'aviazione letališče
campo di fortuna pomožno pristajališče
campo di tiro voj. poligon

4. tabor, taborišče:
mettere, piantare il campo utaboriti se
ospedale da campo poljska bolnišnica
campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
campo profughi begunsko taborišče
campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
campo di concentramento koncentracijsko taborišče
campo di stermini taborišče smrti

5. voj. polje, bojišče:
campo di battaglia bojišče, bojno polje
scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
campo minato minsko polje
campo di Marte vežbališče

6. pren. priložnost, možnost:
avere campo (di) imeti možnost
avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

7. teren:
campo di neve smučišče, smučarski teren
sul campo na terenu

8. fiz., elektr. polje:
campo vettoriale vektorsko polje
campo elettrico električno polje
campo magnetico magnetno polje
campo gravitazionale gravitacijsko polje
campo visivo vidno polje
campo d'immagine slikovno polje

9. film plan:
campo medio drugi plan
campo lungo tretji plan

10. polje, področje:
il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje

canale m

1. kanal, jarek:
canale di irrigazione namakalni kanal
canale di drenaggio izsuševalni kanal
canale di scolo odtočni kanal

2. alpin. kuloar

3. geogr. preliv, prekop, kanal:
canale della Manica Rokavski preliv
canale di Otranto Otrantski kanal
canale di Suez Sueški prekop

4. anat. kanal:
canale uretrale sečni kanal
canale biliare žolčevod

5. elektr. kanal:
canale televisivo televizijski kanal
primo, secondo canale prvi, drugi kanal

6. pren. kanal:
canale diplomatico diplomatski kanal

canto² m

1. vogal; kot:
il canto della strada cestni vogal

2. stran:
a canto, accanto poleg
da canto vstran
mettere da canto dati vstran
levarsi da canto qcs. znebiti se česa
d'altro canto sicer
da un canto..., dall'altro po eni strani..., po drugi pa
dal canto mio, tuo, suo ... z moje, tvoje, njegove, njene strani
per ogni canto povsod

cardar mikati, grebenati, gradašati (volno); pretepsti

unos tienen la fama y otros cardan la lana eni imajo stavo, drugi pa delo

cariēs, acc. -em, abl. -ē (drugi skloni niso izpričani), f (prim. gr. ἀκήρατος nepoškodovan, κήρ poguba, smrt, κεραίζω rušim, pustošim, plenim, κεραυνός gromska strela) gnilost, gniloba, trhlost, trohnoba, preperelost; o lesu: Varr. ap. Non., Vitr., Col., Plin., Ap., vertitur in teneram cariem... cumba O. strohni na drobno; o kosteh in udih: Luc. ap. Non., Cels.; o presušenih tleh: Col.; o zidovju: Amm.; svojstven okus, ki izpričuje starost vina: Col., Plin., ali sadja: Mart.; met. porogljivo o starih ljudeh: Afr. et Turpilius ap. Non.

càrigradskī -ā -ō carigrajski: carigradski drum, c. put carigrajska cesta od Beograda do Carigrada; carigradski mir sklenjen 14. mar. 1914 med zaveznicami Srbijo, Črno goro in Grčijo na eni ter Turčijo na drugi strani

celsus 3, adv. -ē (gl. *cellō¹)

1. kvišku moleč, štrleč in od tod vznesen, vzvišen, visok: quae (natura) primum eos (homines)... celsos et erectos constituit Ci., c. vortex montis Ci., Appenninus, Acherontia H., turres H., O., arx., Capitolia, urbs, puppis V., collum, remigia O., celsus in cornua cervus O. s štrlečim rogovjem, laetitia vitium celsius evagatur Col., celsius assurgere Cl. ali consurgere Amm.; z abl.: celsus haec corpore... dicebat L.

2. pren.
a) po dostojanstvu visok, vzvišen: eques Stat., senatus ali senatūs turba Sil., sedes celsissima dignitatis et honoris Ci., celsae natorum aequavit honori Stat. visokorodnih (drugi berejo: celso... honore), celsius evocari Col.
b) v duševnem oziru velikosrčen, velikodušen, velik: celsus et erectus et ea, quae homini accidere possunt, omnia parva ducens Ci., celsus (po drugih celsā) mente Sil., quo generosior celsiorque est Q.; occ. v slabem pomenu: visok, prevzeten, ohol, ošaben: erectum et celsum vagari toto foro Ci., celsi et spe haud dubia feroces L., celsi praetereunt austera poëmata Ramnes H., celsus profatur Sil. — Kot ime več rim. rodov Celsus -ī, m Celz, poseb.

1. C. Cels. Albinovanus Gaj Celz Albinovan, Horacijev prijatelj, lirski pesnik, ki je kot scriba spremljal Tiberija na njegovem pohodu v Armenijo (l. 20): H.

2. A. Cornelius Cels. Avel Kornelij Celz, sloveči zdravnik in učenjak v Tiberijevem času, napisal je enciklopedično delo (Artes) v 20 knjigah, od katerih je ohranjenih samo 8 (VI.—XIII.) de medicina: Col., Q., Veg.

3. P. Iuventius Cels. Publij Juvencij Celz, oče in sin, oba izvrstna pravnika, oče v Vespazijanovem času: Dig., njegov slavnejši sin v času Trajana, Domicijana in Hadrijana: Plin. iun., Ulp. (Dig.)

centrum -ī, n (gr. κέντρον) pravzaprav želo; od tod

1. circini c. krak šestila z ostjo, okrog katerega se vrti drugi krak: Vitr.

2. met.:
a) središče kroga: Vitr., Plin.
b) jedro (draguljev, lesa idr.): Plin.

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

charta (carta) -ae, f (gr. ὁ χάρτης)

1. list iz egipt. papirusove rastl., papirus: Varr. ap. Plin., Lucr., Plin. idr., charta dentata Ci. ep. zglajen papirus, bibula Plin. iun. pivnik, calamum et chartas et scrinia posco H., chartis illinere aliquid H. načečkati kaj, quidquid chartis amicitur ineptis H. kar se zavija v umazan papirus, digitis charta notata meis O., aversa in inversa charta Mart. (nav. nepopisana) narobna stran papirusa, transversa ch. Suet. velika poprečna pola, alii vitrum conflant, ab aliis charta conficitur Vop. drugi so papirarji, ante chartarum et membranarum usum Hier.

2. met.
a) papirusov trs, papirusovec: chartae usus Plin.
b) popisan papirus, spis, pismo, pesem, knjiga: Lucr., Tib., Pers., Sid., chartae quoque... obsoleverunt Ci., ne charta nos prodat Ci. ep., nullus in hac charta versus amare docet O., si chartae sileant H. pesmi, chartae Graecae H. spisi, chartae Arpinae Mart. Ciceronovi spisi, tribus chartis Cat. v treh knjigah, chartae annales Prud.

3. pren. tenek list, ploščica: plumbea Suet.

ci [si] adverbe tu, tukaj

les témoins ci-présents tu navzoče priče
ci-annexé v prilogi
ci-après dalje spodaj, niže, pozneje
ci-contre poleg, nasproti, na drugi strani
ci-dessous (tu) spodaj
ci-dessus (tu) zgoraj
ci-devant prej; prejšnji
ci-gît tukaj počiva
ci-inclus, e, ci-joint, e priložen, v prilogi
cet homme-ci ta(le) človek
à cette heure-ci ob tej uri
de-ci de-là tu pa tam
par-ci par-là tu in tam, od časa do časa
comme ci comme ça (familier) tako tako, kolikor toliko
faire ci et ça (familier) napraviti to in ono
trois mètres de drap à 50 francs ci 150 francs trije metri sukna po 50 frankov znese (je) 150 frankov

circle¹ [sə́:kl] samostalnik
krog, obroč; sfera; ciklus; okrožje; krožek; obseg; stan

gledališče dress circle prvi balkon
upper circle drugi balkon
figurativno to square the circle skušati doseči nemogoče; zaman si prizadevati
vicious circle [víšəs] začaran krog

circumdō -dare -dedī -datum obda(ja)ti

1. okrog da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), ovi(ja)ti: ligna et sarmenta Ci., umbras Pr. (o drevesu) senco naokrog dajati, fasciam circa alvum Cels.; z dat.: bracchia collo O. = (v tmezi) collo dare bracchia circum V. okoli vratu položiti, vincula collo O., vincula plantis V. privezati si sandale, arma humeris V. nase dajati, lectis aulaea Cu., capiti diadema Cu. nadeti si; o osebah: donec... circumdaret principi ministeria T. dokler ni... obdal cesarja s služabniki, utrique lateri equite circumdato T.; med.: hinc patre, hinc Catulo lateri circumdatis L. ko je šel oče ob eni, Katul ob drugi strani; occ. okrog česa postaviti (postavljati), napraviti (napravljati), zgraditi: murum Col., murus circumdatus C., c. munitionem Auct b. Afr., exercitum S., stationes T.; z abl. loci: turres toto opere C. po celi črti utrdbe, Caninius toto oppido circumdat munitiones Hirt.; z dat.: fossam cubiculari lecto Ci. murum silvae Sen. ph. ali nemori Cu., urbi murum Iust., equites cornibus, exercitum hostium castris L., satellites armatos contioni L. zbor obkrožiti z oboroženci, sibi milites T.; pren. pridobiti, podeliti, da(ja)ti: quos (cancellos) mihi ipse circumdedi Ci., famam paci circumdedit T., Catilina et Milo Ciceroni famam circumdederunt T., corruptis moribus libidines c. T. pridružiti.

2. z abl. instrumenti obda(ja)ti s čim, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), opasati, ograditi (ograjevati): Troiam flammis V., totam arborem flammis Ph., portus moenibus circumdatus N., regio insulis circumdata Ci., nemus muro circumdatum Cu., c. saltūs canibus V., argentum auro V., aciem raedis V., oppidum quinis castris C., oppidum munitione Hirt., senex circumdatus sertis Sen. rh. ovenčan; pogosto o obleki: ipse agresti duplici amiculo circumdatus N. oblečen, ogrnjen, c. tempora vittis O., corpus amictu O.; v pass. pesn. z grškim acc.: virgineos circumdata comptus Lucr., Sidoniam picto chlamydem circumdata limbo V.; pren.: figuram mundi levitate circumdedit Ci. mu je dal gladko lice, exiguis quibusdam finibus totum oratoris manus c. Ci. nekako tesno omejiti, minus octoginta annis circumdatum aevum Vell. omejena, Britannici pueritiam robore c. T. z okrepitvami oskrbeti.

clāmor -ōris, m (clāmāre)

1. glasno klicanje, kričanje, vpitje: clamor ingens V., Cu., varius ac dissonus Cu., clamores dissoni, incerti L., cl. mulierum T., fit clamor tota domo Ci., clamor a vigilibus tollitur Ci. stražniki zaženejo krik, cl. oritur, exoritur S., caelestis clamor Ci. glas z neba, erant convivia non illo silentio praetorum, sed cum maximo clamore Ci., resonat clamoribus aether V. odmeva, clamor implet valles Cu.

2. occ.
a) pohvalno klicanje, radosten krik, vrisk(anje): clamor gratulantium L., laudantium Q., militum gaudentium T., clamore et plausu Ci., T., illi viri magno illud clamore approbaverunt Ci., primus clamore secundo exit locus Hippocoontis V.
b) divje, zoprno vpitje, razgrajanje (kot izraz nezadovoljstva): Fufium clamoribus et conviciis et sibilis consectantur Ci. ep., clamore populi infesto atque inimico excitatus Ci., cl. utrimque, undique concursus H.
c) bojni krik, bojno vpitje: Val. Max., Sen. ph., saepe clamore ipso militum magnas copias pulsas esse Ci., exoritur clamorque virûm clangorque tubarum V., rursusque Latini clamorem tollunt V. zaženejo bojni krik, clamore sublato procurrere L., clamor hostium subitus Ph.
č) jok(anje), javk(anje), tarnanje: aegri Cels., supremus (umirajočega) O., lugubris Cu., pavidus clamor fugientium L., cl. paventium L., lacrimas effudit et locum clamore implevit V., matres femineum clamorem ad sidera tollunt V.
d) (večinoma pesn.) krik (vpitje, vrišč) živali: gruum Lucr. krikanje žerjavov, mergi clamorem ferunt ad litora V., clamores (drugi berejo clangores) laetissimos edere Suet. (o orlu).

3. pren. (o stvareh) odmev, jek, šum, hrušč: ter scopuli clamorem dedere V., montium clamor H. — Star. soobl. clāmōs -ōris, m: Q.