Franja

ginko biloba stalna zveza
botanika Ginkgo biloba (drevo) ▸ páfrányfenyő, ginkgo biloba
Sopomenke: dvokrpi ginko, ginko

gladki bor stalna zveza
botanika Pinus strobus (drevo) ▸ simafenyő
Sopomenke: zeleni bor

glavata vrba stalna zveza
botanika (drevo) ▸ fejes fűzfa

glog samostalnik
1. botanika Crataegus (drevo ali grm) ▸ galagonyaPovezane iztočnice: enovrati glog, enovratni glog, navadni glog, rdečecvetni glog, čašasti glog

2. (zdravilni pripravek) ▸ galagonyakészítmény

glogovec samostalnik
botanika Crataegus laevigata (drevo ali grm) ▸ cseregalagonya, kétbibés galagonya
Sopomenke: navadni glog

gòl¹ naked; nude; unclothed; in the nude; in the buff; (slečen) stripped; (teren, kraj) treeless, bleak, open; (glava) bare, uncovered; (brez perja) unfledged, callow; figurativno plain, udisguised; (meč) unsheathed, drawn

z gòlim očesom with the naked eye
z gòlimi rokami with one's bare hands
čisto gòl in one's bare skin, stark naked
do gòlega slečen stripped naked, stripped to the buff
gòla dejstva the naked facts
gòlo drevo a tree bare of leaves
gòl(i) meč a naked sword
gòla, čista potrata sheer waste
iz gòle (čiste) potrebe by sheer necessity
gòla (sama, čista) skala sheer rock
gòla pokrajina bare landscape
gòla resnica the naked truth
do gòlega sleči to strip someone naked (ali to the buff)
do gòlega so jih slekli they stripped them naked

gorska sekvoja stalna zveza
botanika Sequoiadendron giganteum (drevo) ▸ hegyi mamutfenyő
Sopomenke: orjaška sekvoja

gorski brest stalna zveza
botanika Ulmus glabra (drevo) ▸ hegyi szil

gorski javor stalna zveza
botanika Acer pseudoplatanus (drevo) ▸ hegyi juhar
Sopomenke: beli javor

graden samostalnik
botanika Quercus petraea (drevo) ▸ kocsánytalan tölgy

granatovec samostalnik
botanika Punica (drevo ali grm) ▸ gránátalmafa Granatovec je zimzelena rastlina, ki v Sredozemlju raste kot košat grm. ▸ A gránátalmafa a mediterrán térségben dús bokorként növő örökzöld növény.

gŕčast gnarled, gnarly, knotty, knotted, knurly

gŕčasto drevo gnarled tree

grenka pomaranča stalna zveza
1. (plod) ▸ keserű narancsSopomenke: seviljska pomaranča

2. botanika Citrus aurantium (drevo) ▸ keserű narancs
Grenko pomarančo v Italiji uporabljajo kot podlago za cepljenje žlahtnih sort citrusov. ▸ A keserű narancsot Olaszországban a nemes citrusfélék oltására használják.
Sopomenke: seviljska pomaranča

Gunnov evkalipt stalna zveza
botanika Eucalyptus gunnii (drevo) ▸ tasmaniai havasi eukaliptusz

gvajava samostalnik
1. (sadež) ▸ guáva
Gledam sončni zahod, nad glavo mi visijo banane, ananasi, gvajave in limone. ▸ A naplementét nézem, fejem felett banánok, ananászok, guávák és citromok csüngenek.
Sopomenke: gvava

2. botanika Psidium guajava (drevo ali grm) ▸ guáva
Molče sedimo pod gvajavo in jemo. ▸ Hallgatagon ülünk a guáva alatt és eszünk.
Sopomenke: gvava

gvava samostalnik
1. (sadež) ▸ guáva
Sopomenke: gvajava

2. botanika Psidium guajava (drevo ali grm) ▸ guáva
Sopomenke: gvajava

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po

Hesperus (-os) -ī, m (gr. ἕσπερος, sc. ἀστήρ, prim. lat. vesper) Hésper, zvezda večernica (lat. stella Veneris), v grški mitologiji sin Kefala in Avrore: Col., stella Lucifer (danica) interdiu, noctu Hesperus Varr. (prim.: stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Lucifer Latine dicitur, cum antegreditur solem, cum subsequitur autem Ἕσπερος Ci.), tibi deserit Hesperus Oetam V., illam non … Aurora … cessantem vidit, non Hesperus O., Hesperos … fusco roscidus ibat equo O., dux noctis Hesperus Sen. tr. — Od tod adj.

1. Hesperius 3 (gr. ἑσπέριος) večeren = proti večeru ležeč, zahoden, osojen: axis (nebo) O., fretum O. zahodno morje, amnes O., Lucan., orbis O., Val. Fl., rex (= Hesperus ali Atlas) O.; v grškem pomenu (ker leži Italija Grkom na zahodu) je pogosto = italski: Hesperia terra V. = Italija, Hesperium Latium, litus V., fluctus Hesperii H. = Tirensko morje; v rimskem pomenu pa = zahodnoafriški: Aethiopes Plin., promunturium Hesp. Plin. (zdaj rt Bojador). Tako tudi subst. Hesperia -ae, f (sc. terra) Hesperija, Zahodna dežela, v grškem pomenu = Italija: est locus, Hesperiam Grai cognomine dicunt V., Vesevi Hesperiae letalis apex Val. Fl.; v rimskem pomenu = Hispanija ali Zahodna Afrika: qui nunc Hesperiā sospes ab ultimā (redit) H., Hesperia je tudi mesto v kirenski pokrajini: Mel.

2. Hesperis -idis, f (Ἑσπερίς) večerna, zahodna: aquae V. = italsko vodovje; kot subst. = bot. rastlina nočníca (ki zvečer močneje diši kot podnevi): Plin.; pl. Hesperidēs -um, acc. -idas, f (Ἑσπερίδες sc. νύμφαι) Hesperide, hčere Hespera ali Ereba in boginje Noči (Nox), po drugih Atlanta in Hesperide (Hesperis), po številu 3, 4 ali celo 7; bivale so na otoku v Okeanu onstran Atlanta ob skrajnem zahodnem zemeljskem robu; tam so v krasnem vrtu skupaj z nikdar spečim stoglavim zmajem Ladonom čuvale drevo z zlatimi jabolki (= pomarančami): Ci., O., Serv., Hesperidum draco Varr., Hesperidum māla V. ali poma Hesperidum Stat., sacerdos, Hesperidum templi custos V., Hesperidum hortus Lucan., Hesperidum insulae Mel., Plin.

*heurter [œrte] verbe transitif trčiti ob, udariti ob, zadeti (se) ob; naleteti na; figuré prizadeti koga, užaliti, raniti, škandalizirati

heurter l'amour-propre užaliti samoljubje
heurter de front (figuré) odkrito in pogumno napasti
le navire a heurté contre un rocher ladja je naletela na skalo
se heurter zadeti (ob); nasprotovati si
se heurter à une résistance zadeti na odpor
il s'est heurté à un arbre zaletel se je v drevo
heurter le bon sens nasprotovati zdravi pameti
heurter à la porte, à la vitre trkati na vrata, na šipo
heurter à toutes les portes trkati na vsa vrata

himalajska cedra stalna zveza
botanika Cedrus deodara (drevo) ▸ himalájai cédrus