téža (-e) f
1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità
2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita
3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione
4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione
5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore
6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico
Zadetki iskanja
- that1 [ðæt, ðóuz]
1. zaimek (množina those)
(kazalni) ta, to; oni, -a, -o
and that in to, in sicer
at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
and all that in vse to (táko)
for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
like that takó
this, that, and the other to in ono, vse vrste
with that s tem
that which... to (ono), kar...
that house over there ona hiša tam preko
to that degree that do tolikšne mere, da...
that's all to je vse
that's it! tako je prav! tako je treba!
that's so takó je
that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
that may be to je možno
that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
(is) that so? ali res? je (to) res tako?
that's the way! tako je prav!
that is why zato
that is because to je zato, ker
that is (to say) to se pravi
those are they to so oni
those are his children to (ono) so njegovi otroci
that was the children to so bili (so naredili) otroci
that's a dear! to je lepo od tebe!
what of that? (pa) kaj za to?
what's that noise? kakšen hrup je to?
that's what he told me tako mi je on povedal
let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
why do you run like that? zakaj tako tečeš?
this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom
2. prislov
pogovorno takó (zelo)
that much toliko
that far tako daleč
that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen) - there [ðɛ́ə]
1. prislov
tam, tamkaj; tu, tukaj
figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)
there and back tja in nazaj
there and then takoj, précej, na mestu
down there tam doli
here and there tu in tam
here, there and everywhere vsepovsod
in there tam notri
neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
out there tam zunaj
over there tam preko
from there od tam, od tod
up there tam gori
there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
there is the rub tu je (tiči) težava
there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
I have been there before sleng to že vse vem
to have been there sleng dobro se spoznati
all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
we had him there v tem smo ga prelisičili
to get there sleng doseči kaj, uspeti
put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)
2.
(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)
there is je, se nahaja
there are so, se nahajajo
there was a king bil je (nekoč) kralj
there is no saying ne da se reči
there arises the question... nastaja vprašanje...
there comes a time when... pride čas, ko...
will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
what is there to do? kaj naj storimo?
never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
there's a man at the door nekdo je pri vratih
there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe
3. medmet
glej! no! na!; pomiri se!
there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
don't cry! no, no, ne jokaj!
there now! glej ga no
so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
well there čuj!
there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
there, it is done! na, pa je narejeno!
there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)! - tired1 [táiəd] pridevnik
utrujen (by , with od)
truden, opešan; izčrpan; doslužen, obrabljen, izrabljen
figurativno naveličan, sit (of česa)
tired to death na smrt utrujen
tired of life sit, naveličan življenja
I am tired of him naveličan (sit) sem ga, preseda mi, na živce mi gre
I am sick and tired of naveličan (sit) sem česa, dovolj mi je česa
I am tired of all that business dovolj mi je te zadeve
I am tired out ves sem izčrpan, ne morem več
to make s.o. tired utruditi koga - to1 (tega, temu, to, pri tem, s tem)
1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?
2.
to je/to se pravi das heißt
3.
to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
kako to, da …? wieso …?
4. vezniško
zaradi tega deswegen
poleg tega dabei
kljub temu trotzdem
v tem ko/vtem ko indem
s tem da indem
|
to je dovolj! das reicht!
to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn! - todavía še, še vedno; vendarle, vsekakor; navzlic temu
hay tiempo, hay tiempo todavía je še čas(a dovolj)
todavía hoy še danes, takoj danes
todavía más še več
está lloviendo todavía še vedno dežuje - todo ves, cel; vsak; le, samo
todo el (santo) día ves (božji) dan
todo el mundo vsi; vsak
todos los días vse dni, vsak dan
todo los Santos vsi sveti (1. november)
por todos los aspectos v vsakem pogledu
todo un año celo leto
es toda una clase on je razred zase
todo lo bueno vse dobro
todo lo más kvečjemu; vsekakor, na vsak način
todo alumno (= todos los alumnos) vsak učenec, vsi učenci
todo blanco ves (čisto) bel
toda Yugoeslavia vsa Jugoslavija
todo sumado kratko in malo, skratka
todo cuanto, todo lo que vse, kar
toda precaución es poca človek ni nikoli dovolj previden
toda clase de excusas vsi mogoči izgovori
a todo correr v polnem teku
a todo costo ne glede na stroške
a todo más kvečjemu
a toda prisa v vsej naglici
A todo pulmón na vse grlo (vpiti)
a toda vela z razvitimi jadri
con todo esto vendarle, navzlic temu
de toda clase (ali especie) vsakovrsten
de todas partes od vseh strani
por (ali en) todas partes vsepovsod - tout1 e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak
à tout prendre v celem, v splošnem
après tout končno, prav za prav, sicer pa
de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
en tout pays povsod
en tout temps ob vsakem času
malgré tout kljub vsemu
(pendant) toute l'année (skozi) vse leto
sur toute chose predvsem
somme toute v celem (vzeto), v splošnem
en tout cas v vsakem primeru
voilà tout to je vse
une fois pour toutes enkrat za vselej
le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
une vie toute de soucis skrbi polno življenje
tout autant prav toliko, prav tako
tout de bon popolnoma resno
tout cet été vse to poletje
tout comme prav tako kot, kot da
tout un chacun vsak človek, vsi
tout à coup nenadoma
tout d'un coup na mah
tout à fait popolnoma
toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
tout à l'heure pravkar
tout de même kljub temu
tout au moins vsaj, najmanj
tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
tout le monde vsi
toute personne vsaka oseba, vsakdo
tout au plus kvečjemu, največ
tout le reste vse ostalo
tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
tous les trente six du mois (figuré) nikoli
tout de suite takoj
à toute vitesse z vso hitrostjo
à tout venant komur koli
de toute beauté zelo lep
tous (les) deux oba
c'est tout un to je vseeno
c'est tout dire s tem je vse povedano
tout est là v tem je problem
ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro - trêve [trɛv] féminin, militaire, politique premirje; figuré mir, odmor, prestanek, oddih, počitek; sans
paix ni trêve brez miru
trêve de discussions! dovolj (je bilo) govorjenja!
trêve de cérémonies! trêve de compliments! dovolj (brez, nobenih) ceremonij, komplimentov!
trêve de plaisanterie! šalo ob stran! pustimo šalo!
faire trêve à quelque chose začasno nehati s čim, prekiniti kaj
(histoire) trêve de Dieu prenehanje sovražnosti, bojev na ukaz Cerkve
trêve des confiseurs (familier) tradicionalna ustavitev politične, diplomatske dejavnosti za novoletne praznike
sa maladie ne lui laisse pas de trêve njegova bolezen ne popusti niti za trenutek
n'avoir ni paix ni trêve ne imeti niti trenutka oddiha, miru
demander, accepter, établir, signer, violer une trêve prositi za, sprejeti, skleniti, podpisati, prekršiti premirje
ne pas avoir, ne pas laisser de trêve ne imeti miru, ne pustiti pri miru - trop [tro] adverbe preveč; pre-; zelo, skrajno; masculin preobilica, čezmernost
trop grand prevelik
trop petit premajhen
de trop, en trop odvečen
par trop preveč
il est par trop exigeant on je prevečzahteven
trop peu premalo, ne dovolj
vous êtes trop aimable to je zelo ljubeznivo od vas
cet enfant est trop mignon ta otrok je zelo ljubek, srčkan
ils sont trop preveč jih je
vous n'êtes pas de trop (familier) mirno lahko ostanete
c'en est trop to izbije sodu dno, to je pa že preveč, to je neznosno
étre de trop biti odvečen
c'est trop beau pour être vrai to je prelepo, da bi moglo biti resnično
je ne sais pas trop ne vem dobro
sans trop comprendre ne da bi dobro razumeli
le trop de lumière prevečsvetlobe, čezmerna svetloba - truce [tru:s] samostalnik
vojska premirje; odmor, počitek
flag of truce bela (parlamentarska) zastava
the truce of God zgodovina božji mir
a truce to (ali with) talking naj se neha govorjenje! konec, dovolj je govorjenja!
a truce to your compliments! nehajte z laskanjem! - tun (tat, getan) delati, (machen) narediti, storiti; (treiben) početi; etwas irgendwohin dati, deti; beiseite usw.: spraviti; es tun zadoščati (das tut es auch tudi to bo šlo/dovolj) ; es tut gut dobro de(ne); das tut nichts nič ne de; es tut sich etwas nekaj se dogaja; es tun (koitieren) onegaviti se; zu tun haben imeti delo, biti zaposlen; viel/wenig zu tun haben imeti veliko/malo dela; zu tun haben mit imeti opravka/opraviti z; nichts zu tun haben mit ne imeti nobenega opravka z; es mit dem Herzen usw. zu tun haben imeti težave s srcem itd.; es zu tun bekommen mit priti v težave z; es mit der Angst zu tun bekommen ustrašiti se; getan sein mit biti opravljeno z; freundlich tun delati se prijaznega; leid tun smiliti se (komu), biti žal (es tut mir leid žal mi je) ; sich ein Leid tun narediti samomor; unrecht tun narediti krivico; vornehm tun delati se finega; weh tun boleti koga (es tut mir weh boli me) ; Abbruch tun škodovati; etwas Böses tun narediti kaj hudega; einen Sprung tun skočiti, poskočiti;
als: tun als ob delati se (kot da bi);
an: viel tun an jemandem veliko storiti za (koga); gut daran tun narediti prav;
für: tun für storiti za;
um: es ist zu tun um gre mi za, skrbi me za;
unter: es unter etwas tun iti pod, spustiti se pod; darunter tue ich es nicht to je najmanj, pod to ne grem;
zu: das tut nichts zur Sache to ne igra vloge - überdrüssig naveličan, sit (česa); überdrüssig sein biti sit (česa), imeti (česa) čez glavo dovolj, imeti vsega dosti; überdrüssig werden naveličati se (česa)
- um3 Konjunktion: um zu da bi; z namenom, da ...; je ... um so/umso ... čim ... tem; um so/umso überraschender toliko bolj (presenetljiv); (schnell) genug, um zu ... dovolj (hiter), da bo ...
- understaffed [ʌndəstá:ft] pridevnik
ki ima nezadostno osebje
the office is understaffed urad nima dovolj osebja - vèč more; plus
vèč kot... more than...
vèč (od njih) several
še vèč still more
vèč kot dovolj enough and to spare
vèč ljudi several people
ne vèč no more, no longer
vèč ali manj more or less
nič vèč no more
vèč dni several days, a day or two
vedno vèč in vèč more and more
nikoli vèč nevermore, never again
vèč kot enkrat more than once
vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
čim vèč, tem bolje the more the better
čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
ni ga vèč he is no more
bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
vèč od njih poznam I know several of them
nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then) - vèč adv.
1. più:
imeti več časa avere più tempo
2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
več kot più che, più di
imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza
3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri
4. več ali manj più o meno:
v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero
5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
ne čakajte več non aspettate più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. ni več sama è incinta
niti besedice več! zitto e mosca!
to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
PREGOVORI:
več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno - vinctūra -ae, f (vincīre)
1. vezanje: ideo haec cum corona et palma, quod corona vinclum capitis et ipsa a vinctura dicitur vieri, [id] est vinciri Varr.; v pl.: virgae (sc. salicis) sequacis ad vincturas lentitiae Plin. dovolj žilave za vezanje (da se dajo vezati).
2. meton. kot ranocelniški t.t. obveza: Cels. - vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)
I. v sg.
1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.
2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.
3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.
4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.
5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.
6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —
II. pl. vīrēs -ium, f
1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).
2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.
3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).
Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr. - vólja (-e) f
1. volontà, volere; voglia:
človek železne volje individuo di una volontà ferrea
človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
svobodna volja libero arbitrio
volja do dela voglia di lavorare
volja do učenja volontà di studiare
po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio
2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
dobra volja buonumore
slaba volja malumore, cattivo umore
spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore
3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare
4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
filoz. volja do moči volontà di potere
jur. pogodbena volja libertà contrattuale
polit. misija dobre volje missione di buona volontà