Franja

pontus -ī, m (tuj. gr. πόντος)

1. morje (glede na glob(oč)ino), odprto („debelo“) morje: H., O., Lucr., Sen. tr. idr., freta ponti V., tellus quoque et aequora ponti V.

2. morsko valovje, morski valovi: ecce, maris magnā claudit nos obice pontus V.; tudi morski val: ingens pontus in pupim ferit V. — Kot nom. propr. Pontus -ī, m (Πόντος εὔξεινος) Pónt(us) = Črno morje: O., Plin., Mel., in Ponti ore Ci., ad confinia Ponti Val. Fl.; meton.
a) Pónt(us) = pontsko (črnomorsko) primorje: Auct. b. Alx., nec quicquam ad nostras pervenit acerbius aures, ut sumus in Ponto, perveniatque precor O. (prim. njegovo delo Libri (Epistulae) ex Ponto), Medea ex eodem Ponto profugisse dicitur Ci.
b) pokrajina Pónt, dežela v Mali Aziji ob južni obali Črnega morja med Bitinijo in Armenijo, (Mitridatovo) póntsko kraljestvo, kraljestvo Pónt: Ci., V., Vell. — Od tod adj. Ponticus 3 (Ποντικός) póntski, póntiški: terra O., mare L., T. Pont = Črno morje, fauces freti Pontici Sen. tr. = Traški Bospor, nux Plin. pontski (turški) lešnik, mus Plin. velika podlasica, hermelin, serpens Iuv. zmaj, ki čuva zlato runo v Kolhidi, triumphus Vell. pontski triumf = triumf nad Mitridatom, medicamina regis vincti Iuv. strup premaganega kralja = Mitridatov strup, radix Cels. rapontika (Rhaponticum Linn.) — Gr. obl. Ponticos: Heraclides Ponticos, Heraclidem Ponticon Varr.

poplávljen (z vodo) flooded, inundated, submerged

veliki predeli so bili poplávljeni large parts of the country have been inundated (ali flooded)
dežela je bila poplávljena z izseljenci the country was overrun by immigrants

populácija population

dežela z gosto populácijo a densely populated country

Posarje samostalnik
(zvezna dežela v Nemčiji) ▸ Saar-vidék [németországi szövetségi tartomány]

potoček samostalnik
1. (manjši potok) ▸ csermely, patakocska, érPoleti je tod veliko gorskih studencev, potočkov in majhnih rek. ▸ Nyáron errefelé sok hegyi forrás, csermely és kisebb folyó található.
Slovenija je hribovita dežela in s skoraj vsakega malo večjega hriba teče vsaj en potoček. ▸ Szlovénia dombos vidék, és majdnem minden nagyobb dobról csermely bugyog.

2. (o odtekanju tekočine) ▸ vékony patakMoje dlani so postale potne in po hrbtenici mi je stekel tanek potoček znoja. ▸ Izzadni kezdett a tenyerem, a hátgerincemen vékony patakban csorgott az izzadság.Po licu se mu je stekal potoček krvi. ▸ Az arcán vékony patakban csorgott a vér.Kuhinja je bila polna sopare, ki se je zbirala na šipah in pocurljavala v majhnih potočkih. ▸ A könyha tele volt gőzzel, amely az ablakokon gyülemlett össze és vékony patakokban csorgott alá.

právljičen fairy; fabulous; legendary; figurativno fictitious

právljična dežela wonderland, dreamland
právljična ponudba fabulous offer

právljičen fabuleux, féerique

pravljična dežela le pays des merveilles
pravljična igra (gledališče) féerie ženski spol
pravljični princ le prince charmant (ali de la légende)
pravljičen prizor féerie ženski spol
pravljični svet le monde fantastique (ali fabuleux, féerique, enchanté)

právljičen maravilloso; fabuloso

pravljična dežela país m de las maravillas
pravljični svet mundo m maravilloso (ali fantástico ali encantado)
pravljični princ príncipe m de la leyenda

pravljičn|i (-a, -o) Märchen- (lik die Märchengestalt, motiv das Märchenmotiv, svet die Märchenwelt, figura die Märchenfigur, vila die Märchenfee), Fabel- (žival das Fabeltier, cena figurativno der Fabelpreis, bitje das Fabelwesen, das Fabelgeschöpf)
pravljična dežela das Fabelland, Märchenland, das Zauberreich, das Wunderland

prenékaj adv. molto; parecchio:
dežela je preživela že prenekaj vojn il paese ha sperimentato molte guerre

prepád precipice, abyss; gulf; pesniško abysm; figurativno ruin

na robu prepáda on the brink of a precipice
dežela je na robu prepáda the country is on the brink of ruin
stal je na robu prepáda he stood on the edge of the precipice
prepád med razvitimi in nerazvitimi deželami the gulf between developed and undeveloped nations

prepréden respun; figurativno (prebrisan) astute, crafty, wily, sly, artful, cunning

strop je prepréden s pajčevinami the ceiling is covered with cobwebs
dežela je preprédena s prekopi the country is crisscrossed by canals

preteklost samostalnik
1. neštevno (pretekli čas) ▸ múltJe sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előéletEnkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múltAntibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.

prijateljsk|i (-a, -o) freundschaftlich; befreundet; Freundschafts-, Freundes- (krog der Freundeskreis, odnosi Freundschaftsbeziehungen množina, usluga der Freundschaftsdienst, zveza der Freundschaftsbund, vezi Freundschaftsbande množina, darilo die Freundschaftsgabe)
prijateljska dežela das Freundesland, Partnerland
biti v prijateljskih odnosih auf vertrautem Fuße leben mit
prijateljsko povedati komu kaj in aller Freundschaft sagen

prikúpen (-pna -o) adj. piacevole, avvenente, vezzoso; caro, carino, simpatico, accattivante; ameno; affabile, grazioso:
prikupno vedenje modi affabili
prikupna dežela un paese ameno
prikupno dekle una cara ragazza, una ragazza piacevole, una ragazza carina

produttore

A) m (f -trice)

1. proizvajalec, proizvajalka

2. film producent

B) agg. (f -trice) proizvajalen; pridelovalen:
paese produttore di caffè dežela, ki prideluje kavo

proizvodnj|a [ó] ženski spol (-e …) die Produktion; industrijskega blaga: die Herstellung, die Fertigung, avstrijsko tudi: die Erzeugung; kmetijskih proizvodov, energije: die Erzeugung; pijač: die Bereitung (piva Bierbereitung, vina Weinbereitung); (čezmerna Überproduktion, dnevna Tagesproduktion, industrijska Industrieproduktion, lastna Selbsterzeugung, licenčna Gestattungsproduktion, Lizenzerzeugung, Erzeugung nach Lizenz, linijska Linienfertigung, množična Massenproduktion, Massenfertigung, na tekočem traku Fließfertigung, serijska Reihenherstellung, Reihenfertigung, Serienproduktion, Serienfertigung, svetovna Welterzeugung, vezana Kuppelproduktion, energije Energieerzeugung, presežkov [Überschußproduktion] Überschussproduktion, stekla Glasherstellung, usnja Lederherstellung, za trg Marktproduktion, za znanega kupca Kundenproduktion, živali Tierproduktion, živil Nahrungsmittelproduktion)
proizvodnja v številkah Produktionszahlen množina
datum proizvodnje das Erzeugungsdatum, Herstellungsdatum
dežela proizvodnje das Herstellungsland
izpad proizvodnje der Produktionsausfall, Leistungsausfall
kontrola proizvodnje die Produktionskontrolle
mesto proizvodnje der Industriestandort
načrtovanje proizvodnje die Produktionsplanung
obseg proizvodnje das Produktionsvolumen
povečanje proizvodnje die Produktionssteigerung
vodenje/vodstvo proizvodnje die Produktionsleitung
vodja proizvodnje der Produktionsleiter

promesso

A) agg. obljubljen:
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
sposi promessi zaročenca

B) m (f -sa) zaročenec, zaročenka

promis, e [prɔmi, z] adjectif obljubljen; zaročèn; masculin, féminin zaročenec, -nka

la Terre promise obljubljena dežela, figuré raj, paradiž
chose promise, chose due (proverbe) treba je dati, kar smo obljubili; obljuba dolg dela

promise² [prɔ́mis]

1. prehodni glagol
obljubiti, dati besedo (to komu)

2. neprehodni glagol
vzbujati upanje, obetati

pogovorno I promise you to ti zagotavljam
to promise o.s. s.th. nadejati se česa, obetati si kaj
he promises well mnogo obeta
the weather promises fine videti je, da bo lepo vreme
I was promised a job obljubili so mi službo
Promised Land obljubljena dežela (tudi figurativno)