Franja

življenjsk|i¹ [ê] (-a, -o) (življenja/za življenje) Lebens- (ciklus der Lebenszyklus, cilj das Lebensziel, drug der Lebensgefährte, eliksir das Lebenselixier, gon der Lebenstrieb, ideal figurativno das Lebensideal, krog der Lebenskreis, nazor die Lebensauffassung, die Lebensanschauung, die Lebenseinstellung, svet die Lebenswelt, odnosi Lebensbeziehungen; partner der Lebenspartner, pogoj die Lebensbedingung, pogum der Lebensmut, pojav die Lebenserscheinung, položaj die Lebenslage, proces der Lebensvorgang, prostor der Lebensraum, ritem der Lebensrhythmus, smoter der Lebenszweck, standard der Lebensstandard, stil der Lebensstil, princip das Lebensprinzip, črta die Lebenslinie, filozofija die Lebensphilosophie, funkcija die Lebensfunktion, luč das Lebenslicht, maksima die Lebensmaxime, modrost die Lebensweisheit, naloga die Lebensaufgabe, navada die Lebensgewohnheit, oblika die Lebensform, okoliščina der Lebensumstand, partnerica/družica Lebenspartnerin, prilika/priložnost die Lebenschance, situacija die Lebenslage, skupnost die Lebensgemeinschaft, slika das Lebensbild, sposobnost die Lebenstüchtigkeit, sreča das Lebensglück, usoda das Lebensschicksal, vsebina der Lebensinhalt, zahteva der Lebensanspruch, združba biologija die Lebensgemeinschaft, zgodba Lebensgeschichte, izkušnje množina die Lebenserfahrung, potrebe der Lebensbedarf, razmere die Lebensverhältnisse množina, delo das Lebenswerk, die Lebensarbeit, občutje das Lebensgefühl, obdobje der Lebensabschnitt, okolje die Lebensumwelt, pravilo die Lebensregel, zavarovanje die Lebensversicherung)
življenjski smisel der Sinn des Lebens

življênjski (-a -o) adj. di, della vita; vitale:
življenjske oblike forme di vita
življenjski znaki segni di vita
izboljšanje življenjskih razmer miglioramento, aumento del tenore di vita
življenjski cilj, smisel il fine, il senso della vita
življenjski stil stile di vita
življenjski tovariš compagno di vita
povprečna življenjska doba prebivalstva la lunghezza media della vita della popolazione
to je življenjskega pomena za koga è di capitale importanza per qcn.
življenjska pot izdelka la durata di un prodotto
življenjska pot nekega človeka la vita di un uomo
fiziol. življenjska limfa linfa vitale (tudi pren.)
življenjska moč, sila forza vitale, vitalità
življenjski minumum lo stretto necessario per vivere
biol. življenjski prostor spazio vitale
jur. življenjsko zavarovanje assicurazione sulla vita
življenjsko pričakovanje attesa, aspettativa di vita

življênjski de(la) vida; vital

življenjska doba (ideal, nazor, izkušenost, filozofija, naveličanost, cilj) duración f (ideal m, concepción f, experiencia f, filosofía f, tedio m, objeto m) de la vida
življenjska nit (stroški) hilo m (coste m ali costo m) de la vida
življenjski način modo m (ali manera f) de vivir, género m de vida
življenjska naloga tarea f (ali trabajo m) de toda una vida
življenjska pot carrera f
življenjski eliksir elixir m de larga vida
življenjski pogoji (interesi) condiciones f pl (intereses m pl) vitales
življenjska moč (prostor, potreba, nagon, vprašanje) fuerza f (espacio m, necesidad f, instinto m, cuestión f) vital
življenjski standard (nivó) nivel m de vida
življenjsko zavarovanje seguro m de vida
življenjska možnost viabilidad f
življenjsko pravilo regla f de conducta, norma f de vida, máxima f
življenjski smoter finalidad f de la existencia
življenjska nevarnost peligro m de muerte
biti v življenjski nevarnosti estar entre la vida y la muerte

ἐπί-σκοπος² 2 ion. poet. prikladen, primeren τινός, neutr. pl. ἐπίσκοπα τοξεύω spretno streljam, tako da zadenem cilj.

νύσσα, ἡ ep. 1. cilj, konec. 2. koničast steber na obeh koncih dirjališča, kjer so se tekmeci obračali. 3. izhodišče, meja, ograja, od katere so dirjalci odšli in h kateri so se morali vrniti.

παρ-οίχομαι d. m. [pf. παρῴχημαι, παροίχωκα in παρῴχηκα] 1. a) mimo grem, potekam, minevam, potekel, minil sem, κακὰ παροιχόμενα minula zla, τὰ παροιχόμενα preteklo(st); b) ὄστρακον uidem pregnanstvu. 2. zgrešim svoj cilj, zaidem, zmotim se v svoji usodi μοίρας.

πέρας, ατος, τό meja, konec, kraj, cilj; adv. naposled, slednjič.

σκοπός, ὁ (σκέπτομαι) 1. a) ogleda, oglednik, ogleduh; b) paznik, čuvaj, stražar; glasnik. 2. cilj, kraj, kamor se strelja, namen, namera, smoter, ἀπὸ σκοποῦ proti naši misli in nakani.

στόχος, ὁ merjenje, ugibanje, cilj, tarča.

τέκμαρ¹, τό smoter, cilj, konec, meja; εὑρίσκω najdem pomoč, izhod, Ἰλίου razrušenje.

τελευτή, ἡ (τελέω) 1. končanje, konec (življenja), smrt βίου, βιότοιο; τελευτῆς τυγχάνω najdem smrt, umrjem. 2. cilj, namen, uspeh, posledica, τελευτὴν ποιέω dosežem namen, μύθοιο τελευτή namen pogovora; ἐς τελευτήν, ἐπὶ τελευτῆς proti koncu, naposled, končno. 3. izvršitev, θανάτοιο τελευτή = θάνατος, κακοῦ θυμοῦ τελευτή posledica.

τέλος¹, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλος ἐν θεῷ ἐστίν o tem odločuje bog; τέλος τίθημι καλῶς srečno dokončam, τόσσον τέλος ἔχον do tod (tako daleč) so bili narejeni, τέλος μάχης γίγνεται bitka se konča, ἐς τέλος ἔρχομαί τινος dospem do konca, končam (μανίας rešim se blaznosti), τέλος ἐπιτίθημί τινι končam kaj, ὃ πᾶσι τοῖς προτέροις ἐπέθηκεν τέλος s čimer je vsa prejšnja dejanja prekosil, τέλος γίγνεται ἐπ' ἀρῇσιν kletve se izpolnijo; τέλος ποιοῦμαί τινος dovršim kaj; b) uspeh ὁδοῦ, zmaga πολέμοιο, posledica τῶν γενομένων, δίδωμι ἀγαθὸν τέλος podelim uspeh, ἶσον τείνω πολέμου τέλος postavim izid vojne od obeh enako daleč, podelim (obema) enako bojno srečo. 3. vrh(unec), višek, poglavitna stvar, τῶν παίδων popoln razvitek, popolnost, vzor, τοῦ τέλους ἅπτομαι dosežem vzor, αἱ ἐν τέλει γυναῖκες zakonske (omožene) žene; τέλος λαμβάνω dozorim (o žitu), ἥβης τέλος mladostna moč, moška zrelost. 4. (državna) služba, čast, dostojanstvo, oblast, moč, πρὶν τέλος τι τούτων ἔχει predno bi postali pogoji pravnomočni, τέλος ἔχω imam oblast, εἰς τέλος καθίσταμαι, ἐν τέλει γίγνομαι nastopim službo; pos. τὰ τέλη (ἔχοντες), οἱ ἐν τέλει ὄντες višje oblasti, gosposka, vlada, oblastniki, uradniki, vojni svet, οἱ μάλιστα ἐν τέλει najvišji uradniki. 5. a) davek, carina, mitnina NT; b) stroški, izdatki, τοῖς οἰκείοις (ἰδίοις) τέλεσσι na lastne stroške, τέλη λύειν (= λυσιτελεῖν) koristiti τινί; c) (obljubljeno) darilo, daritev, nagrada, ἔγκαρπα sadni darovi, πάγχαλκα τέλη bojna oprava sovražnika, ki se mora Zevsu darovati. 6. pl. posvečenje, posvetitev, svete skrivnosti (misteriji), verska slavnost, praznik, νυμφικά svečano venčanje.

τέρμα, ατος, τό [Et. lat. termen, inis, terminus, iz kor. ter, prekoračiti, onstran česa priti] 1. skrajnji konec, meja, izliv (reke), cilj, smoter, poglavitni namen. 2. znamenje (steber) v dirkališču. 3. vrhunec (življenja), starost, smrt βίου, θανάτου.

ὑπερ-τελής 2 (τέλος) poet. ki je prišel črez cilj, ἄθλων ki je prestal, dovršil boje.

назначение n imenovanje (za službo); določitev; zdravnikovo navodilo; poslanstvo;
он получает новое н. imenovan je na novo mesto;
письмо пошло не по назначению pismo ni šlo na pravi naslov;
место назначения cilj, namembni kraj

попадать, попасть¹ padati, pasti v kaj, prihajati, priti v kaj; zadevati;
как попасть на вокзал kako bi prišel na postajo;
мне попало (brezos.) to sem jih slišal;
он попал в неприятное положение prišel je v neprijeten položaj;
п. в скверную историю zaplesti se v sitno zadevo;
п. впросак priti v zagato, nasesti;
попасть на зубок priti ljudem v zobe;
не п. в цель zgrešiti cilj;
как ни попало kakor pač pride, na slepo;
шёл как попало šel je, kamor so ga noge nesle;

точка f

1. točka, pika;
т. зрения gledišče, stališče;
исходная т. izhodišče;
т. замерзания ledišče;
дело на точке замерзания zadeva je obtičala;
т. кипения vrelišče;
т. опоры oporišče;
т. в точку na las, natančno;
попасть в точку zadeti cilj;
т. с запятой (gram.) podpičje;
две точки (gram.) dvopičje;

2. brušenje; šiljenje (svinčnika)