Franja

сопло n pihalna cev (pri kovaškem mehu), šoba (pri pihalu)

сток m odtok; odtočna cev

alumínijast (-a -o) adj. alluminico, di alluminio, dell'alluminio, alluminio:
aluminijasta cev tubo di alluminio
aluminijasta barva color alluminio

apex -icis, m

1. konica, ost, koničast konec, vrh, rt, kopa: flamma apicem per aëra duxit O. plamen se je koničasto dvignil v zrak, levis apex (sc. flammae) visus fundere lumen V. koničast plamen, huius (lauri) apes summum... obsedere apicem V., montis ap. O., Sil., ap. Peliacus O., Siculus (= Aetna) Lucan., gratus Iulo sublimis apex (sc. montis Albani) Iuv., obelisci Plin., eiusque (sc. falcis) velut apex pronus imminens mucro vocatur Col.; pren. vrhunec, najvišja stopnja: tenere summum apicem perfectionis Arn., dignitatum apices maximi Amm.

2. met.
a) konica šlema, vrh šlema, poseb. kovinska cev, v kateri tiči konjski rep: apicem summum (galeae) hasta tulit V.; odt. pren. čelada, šlem: ardet apex capiti V.
b) grebenast izrastek na ptičjih glavah: Plin.
c) na vrhu bele svečeniške kape (albus galērus) pripeta, z volno ovita oljkina šiba: Serv., P. F.; od tod pren. koničasta kapa, stožčast klobuk, in to: α) iz krzna žrtvovanega jagnjeta sešita, z oljkino šibo okrašena stožčasta svečeniška kapa: lanigeri apices V., ap. Dialis (Jupitrovega svečenika) Val. Max., cui libet apicem Dialem imponamus L. = naredimo za Jupitrovega svečenika, apex, qui est sacerdotum insigne, dictus est ab eo, quod comprehendere vinculo antiqui apere dicebant P. F. β) = tiara azijskih vladarjev: ab aquila Tarquinio apicem impositum Ci., regum apices H. krone, naglavja, diademi, apicis nobilitatus auctoritate Amm.; met. kraljevska oblast: apicem Fortuna sustulit H.; pren. okras, čast: apex est autem senectutis auctoritas Ci.
č) gram. α) znamenje dolžine nad samoglasniki (npr. á, šele pri poznejših slovničarjih ā): Q. in pozni slovničarji; pren.: nullum apicem quaestionis praetermittere Arn. niti pičice vprašanja ne preskočiti, disputare de apicibus iuris Ulp. (Dig.) o pravnih malenkostih. β) apices litterarum Gell. potegi črk; met. (v pozni ces. dobi) pisanje, spis, pismo: apicum oblator Sid., poseb. apices sacri Sid. ali apices Augusti Cod. Th., Cod. I. cesarski dopisi, lectores divinorum apicum Cod. Th.

aspiration [aspirasjɔ̃] féminin vdih(avanje), vsrkavanje, vsesavanje; figuré težnja, želja, stremljenje, aspiracija; grammaire pridih

l'aspiration et l'expiration vdih in izdih
tuyau masculin d'aspiration sesalna cev
avoir de nobles aspirations imeti plemenite težnje
l'aspiration d'un peuple à la liberté težnja naroda po svobodi

aspirazione f

1. med. redko vdihavanje

2. jezik aspiracija, pridih

3. tehn. aspiracija, izsesavanje:
tubo di aspirazione sesalna cev

4. pren. težnja, želja, aspiracija

azbésten (-tna -o) adj. di amianto:
azbestna cev tubo di amianto

bakren pridevnik
1. (izdelan iz bakra) ▸ réz, vörösrézPovezane iztočnice: bakreni fungicid

2. (o barvi) ▸ réz, rézvörösNa mizi sta keramični vazi v zlato bakreni barvi. ▸ Az asztalon két rézsárga váza áll.

bakrén de (ali en) cuivre, cuivré

bakrena doba l'âge moški spol du cuivre
bakrena cev tuyau moški spol en cuivre
bakrena pločevina tôle ženski spol en cuivre
bakrena žica fil moški spol de cuivre

bakrén (-a -o) adj.

1. di, del rame:
bakrena cev tubo di rame
arheol. bakrena doba età del rame

2. color rame, rame:
bakreni lasje capelli rame

bandažírati (-am) perf., imperf. med. bendare, fasciare; teh.
bandažirati cev rivestire un tubo
navt. bandažirati kabel, vrv fasciare un cavo

bêrgmanov, bêrgmanski elektrika

bergmanova, bergmanska cev tuyau moški spol pour installation électrique en carton goudronné

bêrgmanski (-a -o) adj. teh.
bergmanska cev tubo Bergman

bob|en [ó] moški spol (-na …)

1. die Trommel (tudi tehnika) (za cev Schlauchtrommel, za filmski kolut Filmtrommel, za vrv Seiltrommel, z noži Häckseltrommel/Schneidtrommel, cedilni Siebtrommel, izlagalni Auslegetrommel/Auslagetrommel, kabelski Kabeltrommel, merilni [Meßtrommel] Messtrommel, mlatilni Dreschtrommel, pločevinasti Blechtrommel, signalni Signaltrommel, sušilni Trockentrommel, vitelni Windentrommel, zavorni Bremstrommel), Trommel- (čistilni der Trommelreiniger, magacinski das Trommelmagazin); die Rolle (za kabel die Kabelrolle, die Laufrolle)

2. glasba instrument: die Trommel
mali bob die Rührtrommel
die Pauke
udarec na boben der Trommelschlag, der Paukenschlag
figurativno njegov trebuh je napet kot boben er kann nicht mehr papp sagen
priti na boben unter den Hammer kommen

branche [brɑ̃š] féminin veja; stranska korenina; odcep, priključek; panoga, stroka, vrsta, disciplina, branža (branša); pluriel (podružnične) poslovalnice (trgovskegapodjetja); rečni rokav; zob (pri vilah)

branches pluriel des lunettes držali pri očalih (za na ušesa)
branches d'une famille veja, linija (neke) družine
branches du compas, des ciseaux kraki pri šestilu, pri škarjah
branches du Nil rokavi reke Nil
branche-clef féminin ključna industrija
branche de l'enseignement secondaire veja, sekcija v srednješolskem pouku
branche morte suha veja
branche de raccordement priključni tir
branches d'une science discipline kake vede, znanosti
branche de tube odcepna cev
ma vieille branche! (moj) stari!
au courant de la branche (commerce) strokovnjaški
il s'accroche à toutes les branches (figuré) vsako sredstvo mu prav pride
s'attacher aux branches (figuré) zadrževati se pri postranskih stvareh
avoir de la branche (figuré) dobro, imenitno izgledati
être comme l'oiseau sur la branche biti v negotovem, nestalnem položaju
se partager en branches razvejati se
percher sur une branche čepeti na veji (ptič)
sauter de branche en branche skakati od veje do veje, figuré skakati od enega predmeta do drugega (v pogovoru)
scier la branche sur laquelle on est assis (od)žagati vejo, na kateri sedimo

branchement [brɑ̃šmɑ̃] masculin odcep; priključek; kretnica

él stikalo
branchement d'abonné (telefonski) hišni priključek
ligne féminin de branchement odcepna, priključna linija
tuyau masculin de branchement odcepna cev

Braunsch Braunov, Braunsche Röhre Braunova cev

brezšíven seamless

brezšívna cev seamless tube; soliddrawn tube

brezšíven (-vna -o) adj. metal. senza saldatura:
brezšivna cev tubo senza saldatura

brezšíven sin costura; sin soldadura

brezšivna cev tubo m sin costura