Franja

Māius 3 (māior; prim. Māia) pri starih Latincih je bil deus Maius (= bog množitelj) pospeševalec in zaščitnik rasti: Macr.; od tod mensis Māius Ci. idr. ali samo Māius O. (mesec) maj(nik), v katerem se narava „veča, baha“; od tod znova adj. Māius 3 majev, majnikov: Calendae, Nonae, Idūs: Ci. idr.

majevski pridevnik
pogosto v zgodovinskem kontekstu (o Majih) ▸ majaPovezane iztočnice: majevska pisava, majevski koledar

máli (-ega)

A) m bambino, piccolo; figliolo

B) máli (-a -o) adj.

1. (določna oblika od majhen) piccolo:
mali prst mignolo
male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
mala vrata porticina
mala kmetija piccolo podere, poderetto
mala buržoazija piccola borghesia
mala trgovina commercio al minuto
geogr. Mala Azija Asia Minore
hist. Pipin Mali Pipino il Breve

2.
mala potreba bisogno piccolo
iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
hist. mala antanta Piccola Intesa
lov. mala divjad selvaggina minuta
publ. mala Evropa piccola Europa
mala južina merenda
fiz. mala kalorija millicaloria
bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
nareč. mala krivina piccola curvatura
šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
mala plošča disco (fonografico)
šah. mala rokada arrocco corto
zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
male živali bestiame minuto
publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
šport. mali golf minigolf
rel. mali greh peccato veniale
mali hlapec garzone
mali kmet piccolo contadino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
mali lov caccia minuta
astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
anat. mali možgani cervelletto
šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
gled. mali oder teatro sperimentale
časn. mali oglasi piccoli annunci
mali lastnik piccolo proprietario
zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
mali bratranec cugino di secondo grado
publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
muz. mala flavta ottavino
anat. mala pečica piccolo omonto
biol. mala rdeča krvnička microcita
zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
šport. male tekmovalne sani slittino
anat. male sramnice ninfe
mali avto utilitaria; ekst. seicento
iron. mali bog nume
zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
anat. mali jeriček ugola
zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

C) máli (-a -o) m, f, n

1.
(ta) mali bambino
od malega da bambino
evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
mala (črka) (lettera) minuscola

2. malo:
malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
malo po malem a poco a poco, pian piano
biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
kaj malega pojesti mangiare due bocconi
znati do malega vse sapere proprio tutto
zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
PREGOVORI:
iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

mandare v. tr. (pres. mando)

1. poslati, odposlati:
mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
mandare a male pokvariti, skvariti
mandare a fondo potopiti
mandare in rovina uničiti, razdejati
mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
mandare via qcn. spoditi koga
mandare via un operaio odpustiti delavca
mandare una lettera odposlati pismo
mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

2. poslati, nastaviti:
lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
mandare in prigione poslati v zapor
mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

3. pognati:
mandare la macchina pognati avto
mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

4.
mandare un grido zakričati
mandare lampi bliskati se
mandare sangue krvaveti

5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
piove che Dio la manda lije kot iz škafa
PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri

manichino² m maneken, krojaška, izložbena lutka:
sembrare un manichino pren. biti izbrano oblečen
starsene come un manichino pren. stati kot lipov bog

Māntus -ī, m (sor. z mānēs, mānus 3) Mánt(us), etruščanski bog podzemlja: Serv.

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

massimo

A) agg. (superl. od ➞ grande)

1. največji; najvišji; maksimalen; zelo velik, visok, skrajen:
avere il massimo rispetto per qcn. koga nadvse spoštovati
il massimo fattore Bog
il massimo poeta Dante
tempo massimo skrajni rok
temperatura massima maksimalna temperatura
al massimo kvečjemu
al massimo grado največ, do največje mere

2. šport
peso massimo težka kategorija (v boksu)

3. mat.
massimo comun divisore največji skupni imenovalec

B) m

1. maksimum, največ, največja mera, največja stopnja:
ottenere il massimo dei voti dobiti najvišje ocene

2. šport boksar težke kategorije

3. mat. maksimum

maščevanj|e srednji spol (-a …) die Rache, die Vergeltung; dejanje: der Racheakt
krvno maščevanje die Blutrache
načrt za maščevanje der Racheplan
obljubiti maščevanje Rache schwören
terjati maščevanje nach/um Rache schreien
… maščevanja Rache-
(angel der Racheengel, bog der Rachegott, boginja die Rachegöttin, prisega der Racheschwur)
želja po maščevanju Rachegedanken množina

mātūtīnus 3 (Mātūta) jutranji, zgoden, zgodnji, ran (naspr. vespertinus, nocturnus): Col., Q., Vitr., Aur., Amm., tempora Ci., horae Plin., Suet., pruinae O., frigora H., sol Sen. ph. ali radii O., equi O. Avrorini, ales Pr. petelin, matutina harena O. jutranja borba z zvermi ali lov nanje v cirkusu, cliens Mart. ki prihaja zgodaj zjutraj, magister Mart. ki zarana uči, Iuppiter Mart. zjutraj pozdravljani, pater H. Jan, bog časa, ki so ga klicali ob svitu (ob začetku dela), Aeneas se matutinus agebat V. je bil zarana pokonci, matutinus (zarana) pectens capillos O.; pesn.: frons Mart. resno; subst. mātūtīnum -ī, n (sc. tempus) jutranji čas, jutro: hoc eius erat matutinum Sen. ph., ante matutinum Plin., pridie aut eodem matutino Q. ali z jutrom istega dne; pl. matutinis Plin. v jutranjih urah (naspr. meridie, occidente), omnibus matutinis Plin. vsako jutro, matutinis vespertinisque Plin. — Adv.

1. mātūtīnē zjutraj, zjutraj zgodaj, zarana: Prisc.

2. mātūtīnō zgodaj zjutraj: Vitr., Plin., Apul.

maudire* [modir] verbe transitif prekleti, preklinjati; robantiti (quelqu'un proti komu)

les mères maudissent la guerre matere preklinjajo vojno
(religion) Caïn a été maudit de, par Dieu Bog je preklel Kajna

mazo moški spol kij, bat, tolkač; šop, štrena; okoren človek

a Dios rogando, y con el mazo dando pomagaj si sam in bog ti bo pomagal

mei: Na mei! No ja!, Moj Bog!

Mercurius¹ -iī, m (mercārī, merx; Mercurius a mercibus est dictus Fest.) Merkúr, sin Jupitra in Maje, starolatinski bog trgovanja, prometa, dobička in zvijače, čigar praznik so trgovci obhajali 15. maja. Pozneje, ko so ga poistovetili z grškim Hermesom (Ἑρμῆς) je bil Merkur za Rimljane božji sel, iznajditelj lire, spremljevalec duš v podzemlje, varuh poti in telovadbe, bog govorništva, vzor duševne in telesne spretnosti: Varr. ap. Non., Ci., V., H., O., T. idr.; C. (De bel. Gall. 6, 17) imenuje Mercurius tudi nekega neznanega galskega boga, podobnega germanskemu Wutanu: maxime Mercurium colunt. Umetniki so upodabljali Merkurja kot mladeniča cvetočih lic z znaki božjega sla, tj. s krilatim popotnim klobukom (petasus, gr. πέτασος), krilatimi čevlji (talaria, gr. πέδιλα) in glasniško palico (caduceus, gr. κηρύκειον) ali s čarovno palico (virga), znakom spremstva (v podzemlje). Preg.: non ex quovis ligno fit Mercurius Ap. Apel. (kakor Ἑρμῆς) hêrma, četverorob steber s Hermesovim doprsnikom na vrhu: accidit ut una nocte omnes Hermae, qui in oppido erant Athenis, deicerentur praeter unum, qui ante ianuam erat Andocidi (itaque ille postea Mercurius Andocidi vocitatus est) N.; poseb.: aqua Mercurii O. Merkurjev studenec (ob Apijevi cesti); stella Mercurii Ci. planet Merkur; tumulus Mercurii L. Merkurjev grič (holmec), po nekem punskem božanstvu imenovana vzpetina pri Novi Kartagini v Hispaniji; promunturium Mercurii (Ἑρμαῖον) L. Merkurjev rt, vzhodni rt zaliva pred Kartagino, zdaj Cap Bon ali Ras Addar. — Od tod adj. Mercuriālis -e Merkúrjev, merkúr(ij)ski: caduceus Ap., Mercuriali mihi cognomen mihi imposuere H., viri Mercuriales H. Merkurjevi ljubljenci = učenjaki ali pesniki, poseb. lirski pesniki, cursus Mucr. krožnica, tek planeta Merkurja, herba Mercurialis Ca., Ap. h. ali samo mercurialis Plin. (bot.) golšec, (starejše) usačnica, usačna zel; subst. Mercuriālēs -ium, m merkurijáli, skupščina trgovcev v Rimu, ustanovljena l. 495: Ci. ep.

mercury [mə́:kjuri] samostalnik
kemija živo srebro
šaljivo sel
figurativno živahnost

Mercury Merkur (bog in planet); botanika golšec
the mercury is rising barometer se dviga; figurativno morala se dviga
he has no mercury in him je brez življenja
elektrika mercury converter živosrebrni usmernik

mērito m

1. zasluga:
a pari merito šport z istim časom, enako plasiran
dare merito a qcn. di qcs. priznati komu zasluge za kaj
la riuscita va, torna a merito di tutti i collaboratori za uspeh so zaslužni vsi sodelavci

2. ekst. vrednost:
opera di nessun merito delo brez vsakršne vrednosti

3. plačilo:
Dio ve ne renda merito! Bog poplačaj!

4. bistvo:
entrare nel merito di una questione lotiti se bistva, razčleniti bistvo problema

5. (v označevanju odlikovanj)
medaglia al merito militare medalja za vojne zasluge

messor -ōris, m (metere) žanjec, kosec: Ci., V., O. idr.; pren.: sator sartorque scelerum et messor maxume Pl.; pooseb. deus messor ali samo messor (Messor) žanjec, bog žetve: Fabius Pictor ap. Serv.

metus -ūs, m

1. bojazen, strah, duš(ev)ni nemir, zaskrbljenost, skrb (previdnega človeka, torej ne v grajalnem pomenu, prim. metuō; naspr. spes, confidentia): Naev. et Pac. ap. Non., Enn. ap. P. F., Acc. ap. Non., Ter., C., O., V., Q., Lucr., T., idr., est enim metus futurae aegritudinis sollicita exspectatio Ci., metus ac timor Ci., magnus, parvus, vanus L., iustus Ulp. (Dig.) opravičen, utemeljen; pl. vrsti bojazni ali strahu, skrbi: T., Cels., diurni et nocturni Ci., inanes Plin. iun., auferte metūs V.; s subjektnim gen.: metum Siciliae damnatione eius (sc. Verris) deicere Ci.; z objektnim gen. (glede koga ali česa, pred kom ali čim): S., Lucr., mortis, hostium L., servitutis Ci., recusandi L., vetandi T.; objektni gen. opisan: a Romanis L., ab vi atque irā deorum L., ex duce T., ex imperatore T. ali z adj.: Ter., regius L. pred kralji, hostilis S. pred sovražniki, Parthicus Ci. ali Punicus S. fr. pred vojno s Parti, Punci; s skladom glag. metuere: Plin., aut semper sint in metu, ne afficiantur aliquando Ci., cum hostium navibus inhibere saepe tela cogebant metu, ne ambiguo ictu suis inciderent L., metu, ne amitteret praemissas iam cohortes T.; (mihi) metus est z ACI: L., Ter.; esse in metu Ci. = metuere, metum facere O., L. = terrēre, me esse in metu propter te unum Ci., omni te de me metu libero Ci., m. pro universā re publicā L., ut omnem pro me metum ponas Plin. iun.; occ. spoštljivost, spoštovanje, sveti strah, strahospoštovanje: laurus multos metu servata per annos V., mens trepidat metu (sc. Bacchi) H., metum numenque loco addidit Val. Fl.

2. meton. strah = predmet strahu, strah zbujajoča stvar
a) strah = strahota, strašilo: metus eius rimatur T. kar mu zadaja strah, aper, metus agricolis Sen. tr., Lybici metus Stat. (o Meduzini glavi).
b) grozeče stanje, nevaren (kritičen) položaj ali čas, nevarnost: Pl., metus maximi belli Ci., anceps metus et a cive et ab hoste L., constans adversus metus T., et plura alia etiam in pace servata, quae nunc in metu audiuntur T. v tem nevarnem položaju. — Pooseb. Metus -us, m Strah, bog strahu: Ci., V.

Opomba: Metus fem.: Enn. ap. Non. et Fest.; star. in vulg. gen. sg. metuis: Ter., Ci.; star. dat. sg. metū: V., T.

mílosten bienveillant, clément, indulgent; gracieux, plein de grâce; compatissant, miséricordieux

milosten strel, udarec coup moški spol de grâce
Bog nam bodi milosten! que Dieu ait pitié de nous!
milostno avec bienveillance (ali clémence, indulgence, bonté)