Franja

Wand, die, (-, Wände) stena; alpinistisch stena, ostenje; Geographie von Trogtälern: pobočje; [Schiffahrt] Schifffahrt platnica (škripca); figurativ zid; spanische Wand španska stena; weiß wie eine Wand bel kot zid; die eigenen vier Wände lastni zidovi; figurativ eine Wand von Schweigen zid molka; Wand an Wand wohnen mit biti neposreden sosed z; an die Wand drücken/spielen potisniti ob zid; an die Wand stellen jemanden postaviti pred zid (ustreliti); für/gegen eine Wand reden govoriti gluhim ušesom; es ist, um die Wände hochzugehen človek bi skočil iz kože

white³ [wáit] prehodni glagol
(po)beliti, prebeliti; napraviti belo
figurativno površno napraviti lepo (dobro)

to white out tisk pustiti bel (prazen) prostor

without² [wiðáut] prislov
zastarelo od zunaj, z zunanje strani; zunaj, zunaj hiše; brez

we must take this or go without moramo vzeti to ali iti brez
white within and without bel znotraj in zunaj

zid moški spol (-u/-a; -ovi) die Mauer, (stena) die Wand (betonski Betonmauer, kamnit Steinwand, Steinmauer, kiklopski Zyklopenmauer, kletni Kellerwand, notranji Innenwand, ograditveni Umfassungsmauer, podporni/oporni Stützmauer, Futtermauer, Fußmauer, požarni Brandmauer, predalčni Fachwerkwand, pregradni, predelni Scheidemauer, protihrupni Lärmschutzwand, samostanski Klostermauer, temeljni Grundmauer, Fundamentmauer, vrtni Gartenmauer, zaporni Sperrmauer, Schildmauer, zaščitni Schutzmauer, zunanji zaščitni Vormauer, zunanji Außenmauer, iz votlakov Hohlblocksteinwand, jetnišnice Gefängnismauer); das Mauerwerk (nabiti Stampfmauerwerk, vliti Gussmauerwerk, opečni Backsteinmauerwerk, iz naravnega kamna Natursteinmauerwerk, iz oblic Feldsteinmauerwerk, iz lomljencev Bruchsteinmauerwerk, iz klesancev Hausteinmauerwerk, iz kvadrov Quadermauerwerk, rustikalni Bossenwerk)
doprsni zid die Brüstung
kolenčni zid der Drempel, der Kniestock
fizika, letalstvo zvočni zid die Schallmauer
živi zid figurativno die Menschenmauer, šport die Mauer
religija zid solza die Klagemauer
gradnja/postavitev zidu der Mauerbau
odprtina v zidu der Mauerdurchbruch
telo zidu der Mauerkörper
zgornji del zidu die Mauerkrone
figurativno bel kot zid käseweiß, geisterbleich, weiß wie eine Wand
biti potisnjen ob zid mit dem Rücken zur Wand stehen
iti z glavo skozi zid mit dem Kopf durch die Wand wollen
postaviti koga pred zid (ustreliti) (jemanden) an die Wand stellen
potisniti ob zid an die Wand drücken, pri tekmi: an die Wand spielen
zaletavati se z glavo ob zid mit dem Kopf gegen die Wand rennen

zíd (-a, -ú) m

1. muro (pl. muri, mura); parete; muraglia:
porušiti zid abbattere un muro
sezidati zid costruire, erigere un muro
betonski zid muro di calcestruzzo
opečnat zid muro di mattoni, di cotto
predelni, slepi zid muro divisorio, cieco
suhi zdi muro a secco
oporni zid muro di sostegno
obrambni, zaščitni zid muro di difesa

2. pren. muro:
zid predsodkov, nezaupanja il muro dei pregiudizi, della diffidenza
zid molka muro di silenzio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti zidu parlare al muro
pren. pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
pren. hoteti, riniti z glavo skozi zid andare con la testa contro il muro
pren. biti naveličan mestnih zidov essere stufo della vita in città
bel kot zid pallido come un cencio
gluh kakor zid sordo come una campana
hist. Berlinski zid muro di Berlino
arheol. kiklopski zid mura ciclopiche
kitajski zid muraglia cinese
hist. zid solza muro del pianto
fiz. zvočni zid muro del suono

ἀργεννός 3 (= ἀργής) ep. bel, bliščeč, snežnobel.

ἀργής, ῆτος [dat. in acc. ep. ἀργέτι, ἀργέτα] ἀργεννός ep. poet, ἀργινόεις ep. [Et. ἀργεννός iz ἀργεσνός, kor. areg' svetel sem; lat. arguo, osvetlim, prepričam; sor. ἄργυρος; lat. argentum, gršk. še ἀργός, ἄργυφος (-φος iz kor. bhē, "bel")] blesteč, bliščeč, lesketajoč, svetlobel.

ἀργός¹ 3 ep. (gl. ἀργής) 1. bleščeč, blesteč, migljajoč, bel. 2. hiter, uren, brzonog (pes).

διά-λευκος 2 napol bel, z belino pomešan.

λαμπρός 3 (λάμπω) 1. o stvareh: a) svetel, bleščeč, jasen, sijajen, bister ὄμμα, prozoren, čist ὕδωρ, bel, čist χιτών, krepek, močen, silen ἄνεμος, jasen, zvonek, razločen φωνή; b) jasen, umljiv, νίκη sijajen, popoln, gotov. 2. o osebah: slaven, sloveč, imeniten, ugleden, ponosen, krasen, lep. – adv. λαμπρῶς bliščeče, sijajno, popolnoma, silno.

λειριόεις 3 ep. λείριος 3 poet. (bel) kot lilija, nežen, ljubek, mil.

λευκ-ανθής 2 (ἄνθος) poet. ki belo cvete, bel, κάρα sivolas.

λευκανθίζω ion. belo cvetem, bleščim (svetim) se belo, belim se, sem bel.

λευκός 3 [Et. kor. leuq = svetiti, lat. luceo (iz louqéjō), luna (iz louqsnā), lumen iz leuq-smen, lux; slov. luč (iz louqj-), luna (iz louqsnā), nem. Licht] 1. svetel, bleščeč λέβης, jasen, čist, bister ὕδωρ. 2. a) bel, gol, bosonog πούς, κῶλον, τὸ λευκόν (sc. ἱμάτιον) bela obleka NT; b) bled, siv θρίξ, osivel, γήρᾳ vsled starosti; c) ἡμέρα srečen.

λιπαρός 3 (λῑ́πα) 1. masten, od masti se sveteč, z oljem namazan, (po)maziljen; pren. svetel, bliščeč, blesteč, bel, sijajen, krasen, lep. 2. rodoviten, ploden; radodaren, obilen, bogat, premožen, dobrorejen λιπαροὶ τρεφόμενοι, γῆρας udoben, prijeten.

μᾶλος 3 poet. bel, volnat.

μεσό-λευκος 2 v sredi bel, z belimi progami, belopisan.

πάλ-λευκος 2 (πᾶν, λευκός) poet. ves bel, snežnobel.

πελιτνός 3 [Et. lat. palleo, bledeti; slov. plav (iz polv-), n. pr. plavi lasje] svinčenobarven, bel(kast), plav(kast), bled.

πολιό-χρως, ωτος poet. (πολιός) belkaste kože, bel.