Franja

ἄν³ 1. = ἀνά (pred ν, δ, θ, στ, σχ, τ). 2. = ἄνα = ἀνέστη vstal je (Il. 3. 268).

ἀνα-δῡ́ομαι, ep. in dor. ἀν-δύομαι med. [fut. -δύσομαι, aor. ἀνέδῡν, pf. -δέδῡκα; ep. opt. aor. -δύη, med. aor. ἀνεδύσετο] 1. pridem na vrh, prikažem se, dvignem se kvišku, ἁλός iz morja, κῦμα vzdigujem se proti valu, t. j. na površje. 2. umikam se, odtegujem se, bežim pred πόλεμον. 3. obotavljam se, odlašam.

ἀνα-λύω, ep. ἀλ-λύω [ep. iter. impf. ἀλλύεσκε] 1. od-, razvežem, razpletem, odrešim, osvobodim. 2. a) πρυμνήσια odvezem, t. j. odrinem, odjadram; NT umrjem; b) NT povrnem se ἐκ τῶν γάμων. 3. med. (zopet) popravim.

ἀνα-πλέω [fu t. -πλεύσομαι], ion. -πλωω 1. plovem, vozim se (navzgor) proti vodi, veslam na široko morje, odplovem ἐς Τροίην. 2. jadram (vozim se) nazaj.

ἀνδρᾰ́-ποδον, τό (ἀνήρ, πούς t. j. del plena, ki hodi po človeških nogah) ep. [dat. pl. ἀνδραπόδεσσι] 1. suženj, rob, hlapec. 2. malopridnež, podlež.

ἄπ-ειμι¹ [εἰμί; inf. ἀπεῖναι, ep. cj. praes. ἀπέῃσι, impf. ἀπέην, 3. pl. ἄπεσαν, fut. ἀπέσσομαι in ἀπεσσεῖται] nisem navzoč, sem odsoten, manjkam, nisem tukaj, (ἀπό) τινος daleč sem od, nimam; λόγου ne udeležujem se govora; οἵ τ' ὄντες, οἵ τ' ἀπόντες navzoči in nenavzoči = vsi skupaj, τὰς οὔσας … καὶ τὰς ἀπούσας ἐλπίδας vse skupaj.

ἀ-περίσπαστος 2 kogar ne vlačijo sem ter tja; τὸ ἀπερίσπαστον τῆς ἐξουσίας nemožnost, odvzeti komu nadpoveljstvo, t. j. kjer ostane nadpoveljstvo v istih rokah. – adv. -άστως NT nemoteno, neovirano.

ἀπο-κοτταβίζω doigram igro kotabos, t. j. vržem s čašo zadnje kapljice proti tlom, izpijem do zadnje kapljice na zdravje.

ἄρκτος, ὁ, ἡ [Et. iz r̥ktos, lat. ursus, iz urcsos (s = t)] medved, medvedka, veliki voz (ozvezdje), severna zvezda, sever.

βάθος, ους, τό [Et. iz βν̥θος, βαθύς in βένθος] 1. globočina, dolžina, višina, širina, τῆς φάλαγγος globina bojnega reda (t. j. bojna vrsta, v kateri stoji veliko vojakov drug za drugim); τὸ βάθος γίγνεται ἐπ' ὀλίγων malo mož je postavljenih drug za drugim; ἐς βάθος ἐκτάσσω razpostavim vojsko tako, da stoji več mož drug za drugim nego drug poleg drugega. 2. τριχῶν dolgost las, πλούτου množica, obilica bogastva.

γῆ-θεν adv. poet. iz, od zemlje, od temelja t. j. čvrsto v temelju, iz globočine, v globočino, iz podzemlja, iz groba.

γυμνητικός 3 ki je za lahkooboroženca, ὅπλα lahkooboroženčevo orožje (t. j. sulica, lok, prača, lahek, okrogel ščit).

γυμνός 3 [Et. iz podstave nogwnós ali nogwmós, slov. nag, nem. nackt, lat. nudus iz nogwedhos] 1. a) razgaljen, gol, neoblečen, nag; b) gol, iz tula potegnjen τόξον, ὀιστός. 2. a) lahkooblečen, v spodnji obleki, slabo oblečen; b) lahko oborožen, neoborožen, brez orožja, nezavarovan; τὰ γυμνά nezavarovana t. j. desna stran ali krilo; c) oropan česa, brez česa ὅπλων.

δί-αυλος, ὁ (δίς, αὐλός) dvojen tek (t. j. tek do konca dirjalnice in nazaj).

δωσί-δικος 2 (δίκη) ion. kdor se podvrže pravici ali sodnijski razsodbi, t. j. kdor se ne maščuje sam.

ἐκ-θρῴσκω [aor. ep. ἔκθορον] ep. poet. skačem iz (s) česa τινός; pobegnem, odhitim, κραδίη ἔξω στηθέων srce hoče iz prs skočiti, t. j. srce močno bije.

ἐπ-άρχω 1. act. vladam nad, razširim svojo oblast črez kaj τινός, imam nadvlado nad, sem namestnik. 2. med. ep. δεπάεσσιν začnem s kozarci t. j. nalijem po vrsti čaše za pitno daritev.

ἐπ-έοικα ep. 1. podoben sem, zlagam se, dopadam, ugajam ὅστις οἷ τ' ἐπέοικεν ki je njemu primeren, prav. 2. impers. s plpf. ἐπεῴκει primerno je, spodobno je, pristoji, spodobi se τινί, τινά z inf.

ἐπι-καμπή, ἡ (ἐπι-κάμπτω) okret, zavoj, zasukljaj (vojske), zavijanje, zakrivljena razvrstitev bojnih čet, ἐς ἐπικαμπὴν προιέναι izbočiti se (t. j. na krilih so se skrajni deli obrnili na desno, oziroma na levo, ter so tako branili kot; namen te razvrstitve je bil, braniti bok vojske in onemogočiti obkoljenje).

ἐπι-κίδνημι (σκεδάννυμι) ep. ion. 1. act. razprostiram kaj proti čemu, razširjam po čem; pren. θυμὸν κακοῖς oborožim, zavarujem se proti nesreči. 2. med. razprostiram se, segam, ὅσον τ' ἐπικίδναται ἠώς kakor daleč sega jutranja zarja.