-
nečímrnica ž tašta, sujetna žena, kaćiperka
-
nesmŕtnica ž besmrtna žena, besmrtnica
-
nespámetnica ž nepametna žena, bezumnica
-
nèvjesta ž (ijek.), nèvesta ž (ek.)
1. nevesta
2. mlada žena
3. dial. svakinja, bratova žena; snaha, sinova žena
-
nevòvati nèvujēm biti nevesta, mlada žena: mnogo djevovala, malo nevovala; dok djevovah, ja carovah, sad nevujem i robujem
-
nevšéčnica ž neprijatna, nedopadljiva žena
-
nezvéstnica ž nevjernica, nevjerna (-ver-) žena
-
noséčnica ž noseća, bremenita, trudna, sudružna, zdjetna (zde-), zbabna, samodruga, gravidna žena, bremenica, trudnica
-
nòtāroševica ž, nòtāroška ž zastar. notarjeva žena, notarka
-
nūbō -ere, nūpsī, nūptum (indoev. baza *sneu̯bh- omožiti se iz kor. *sneu̯- vezati; prim. gr. νύμφη nevesta, mlada žena, nimfa, νυμφίος ženin, νυμφεύω možim se, ženim se, lat. cō-nūbium [iz *con-snūbion, *con- snūbium], sl. snubiti = hr. snúbiti)
I. intr.
1. o ženski (o)možiti se s kom, poročiti (poročati) se, za moža vzeti (jemati) koga; abs.: Iust., in familiae luctum nupsit Ci., virgines sine dote nubunt C., si non in funere nupsissem L., nubenti dona ferre Sen. tr.; v pass. brezos.: nubitur Pl., nubendi tempus O.; z dat.: Ter., Suet., Gell., reliquit … nubilem filiam, quae nupsit A. Aurio Melino, consobrino suo Ci., Calliae n. N., his duobus … duae Tulliae regis filiae nupserant L., siqua voles apte nubere, nube pari O.; šalj.: haec cotidie viro nubit Pl. (o blodnici); s cum (= ob): bona cum bona nubet alite (gl. āles) virgo Cat.; z in z acc.: n. in familiam clarissimam Ci. ali in aliquam domum L. primožiti se v družino, v hišo (z acc.); v sup.: ire nuptum Pl. možiti se hoteti, filiam alicui nuptum dare Ter., N., L., Suet. hčer dati komu zamož, hčer omožiti s kom, aliquam nuptum locare Ter. ali collocare C. omožiti, poročiti, zamož dati; v pass.: ut (sc. Casina) detur nuptum nostro vilico Pl., hostis est uxor invita quae viro nuptum datur Pl., a parentibus nuptum mitti S. fr.; v pt. pf. nupta omožena, poročena s kom: nuptam esse alicui Ci., N., H., L., O., Suet. = nuptam esse cum aliquo Pl., Ter., Ci., Gell. = nuptam esse apud aliquem Gell.; abs.: male nupta est Pl. nesrečno je omožena; od tod subst. nūpta -ae, f nevesta, soproga, zakonska žena: nupta est an vidua? Pl., n. pudica L., O., nova n. (gl. novus) Ter., O., n. Iovis O., nuptarum concubinatus Suet.; metaf.: nupta verba Pl. ap. Fest. et ap. P. F. zakonske besede = nesramne besede, ki jih deklice ne smejo izgovarjati.
2. metaf.
a) o možu (o)ženiti se, poročiti (poročati) se, v zakon stopiti (stopati): viri nupti Varr. fr., quid aliud adiecerim quam dignas (sc. coniuges) fuisse quibus Minyae nuberent Val. Max., pontificem maximum rursus nubere nefas est Tert., nubat et nubatur ille, qui in sudore faciei comedit panem suum Hier., neque nubent neque nubentur Vulg.; occ. α) šalj. novus nuptus Pl. nov omoženec = mož, poročen kot ženska. β) šalj. o možu, ki je podložen svoji ženi: uxori nubere nolo meae Mart. nočem biti žena svoji ženi. γ) o pederastiji: Mart. (12, 42, 1), Iuv. (2, 134, 137), Lamp., Cod. I.
b) o trtah, ki se vežejo na drevesa = „poročiti se“ = (z)družiti se, združiti (združevati) se, povez(ov)ati se: in Campano agro (sc. vites) populis nubunt Plin., vertit populi albae etiam vitibus nuptae Plin. —
II. trans. pokri(va)ti, zagrniti (zagrinjati); stari lat. slovničarji so namreč nubere napačno izpeljevali iz debla subst. nūbēs: tellus se plantis nubit Col., quod aqua nubat terram, appellatus est cognominatusque Neptunus Arn.
-
nurus -ūs, f (indoev. obl. *snusos, *snusā (morda iz kor. *sneu̯- vezati; *snusos torej pomeni „tista, ki povezuje dve družini“); prim. skr. snuṣā́ = gr. νυός = sl. snaha = hr. snàha = stvnem. snur)
1. snaha: Suet., Icti. idr., socrūs uno animo oderunt nurūs Ter., mater amicam inpuri filii tamquam nurum sequebatur Ci., regiae nurūs L., iam tua, Laomedon, oritur nurus (= Avrora, soproga Laomedontovega sina Titona) O.
2. metaf.
a) sinova nevesta: Icti.
b) vnukova ali pravnukova soproga: Icti.
c) pesn. nevesta, tudi mlada (zakonska) žena, mlada gospa: Mart., Stat., inde fluunt lacrimae, stillataque sole rigescunt de ramis electra novis, quae lucidus amnis excipit et nuribus mittit gestanda Latinis O., mixtaeque viris matresque nurusque O. stare in mlade žene.
Opomba: Gen. sg. nuruis: Aus.
-
nympha -ae, f (gr. νύμφη, gl. nūbō)
1. nevesta, mlada zakonska žena, mladenka, deklica, poseb. kot ljubica koga: grata ferunt nymphae pro salvis dona maritis O., se quoque nimpha tuis ornavit Iardanis armis O., Oebalis nympha (= Helena) O., nuptam Graeci appellant νύμφην Fest.
2. occ. nympha (Nympha), tudi nymphē -ēs, f nimfa, vila. Nimfe, Jupitrove hčere, polboginje, so poosebljene naravne sile, imenovane različno po svojih bivališčih v vrelcih, rekah, jezerih, gozdih, logih, drevesih, dupljah, na gorah in travnikih (prim. Nāïas, Nāïs, Nērēis, Orēas, Dryas, Hamadryas): si di sunt, suntne etiam Nymphae deae? Ci., qui aedem Nympharum incendit Ci., silvestria templa nympharum Lucr., Laurentes Nymphae, genus amnibus unde est V., Pelagi nymphae ali nymphae marinae, nymphae Pactolides, nymphae infernae paludis ali Avernales nymphae, nympha Pēnēis (= Daphne), Maenalis n. (= Carmenta), vocalis nymphe kličoča nimfa = Jeka (Eho), invenies, qui te (sc. Annam Perennam) nymphen Atlantida dicant O., nympharum habitu Suet.; nymphae Libethrides (gl. Lībēthrides) V. muze, ki so jim bili posvečeni navdušujoči vrelci; pesn. meton. morska voda: canaque sulphureis nympha natatur aquis Mart. (po nekaterih izdajah lympha).
3. buba, zlasti čebelina: cetera turba cum formam capere coepit, nymphae vocantur, ut fuci serenes aut cephenes Plin. (11, 48), fetus ipse inaequalis ut barbaris: alius evolat, alius in nympha est, alius in vermiculo, et autumno, non vere, omnia ea Plin. (11, 71).
-
oblastníca ž osiona, goropadna žena, osionača
-
òbrstarica ž, obrstàrica ž nizko pog. polkovnikova žena
-
obrtníca ž obrtnica, žena zanatlija
-
očarljívka ž čarobnica, divna žena
-
odíva ž mlada žena, za svojce, iz katerih hiše se je možila: omraženoj -i od roda ni pozdrav
-
ofìcīrka ž
1. oficirjeva žena
2. slabš. oficirska deklina
3. oficirka
-
omožênka ž udata žena
-
opančàrica ž opankarica, opankarjeva žena