Franja

gozdarstv|o srednji spol (-a …) das Forstwesen; stroka: die Forstwissenschaft; gospodarstvo: die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
strokovna šola za gozdarstvo die Forstfachschule

gradben|i (-a, -o) baulich; Bau- (element das Bauteil, inženir der Bauingenieur, ključavničar der Bauschlosser, les das Bauholz, mizar der Bautischler, načrt der Bauplan, nadzor die Bauüberwachung, oddelek das Bauamt, oder das Baugerüst, stroj die Baumaschine, tehnik der Bautechniker, jama die Baugrube, keramika die Baukeramik, šola die Bauschule, zadruga die Baugenossenschaft, dvigalo der Bauaufzug, mizarstvo die Bautischlerei, podjetje der Baubetrieb, das Bauunternehmen, tesarstvo die Bauzimmerei, železo der Baustahl)

grado¹ m

1. stopnja:
procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
a grado a grado postopoma
in sommo grado zelo, nadvse
a grado a grado korak za korakom, postopoma

2.
grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

3. funkcija, položaj, čin:
i gradi militari vojaški čini
essere promosso di grado napredovati

4. mat. stopnja:
equazione di primo grado enačba prve stopnje

5. mat., geogr. stopinja:
grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

6.
grado alcolico stopnja alkohola

7. temperaturna stopinja:
grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

8. stanje, stan, položaj:
conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
essere in grado (di) biti zmožen, moči

graduate² [grǽdjuit]

1. pridevnik
diplomiran, promoviran

ameriško graduate school visoka šola za podiplomski študij

2. samostalnik
diplomiran študent; merica za merjenje tekočine

grammar [grǽmə] samostalnik
slovnica, gramatika
figurativno osnova

grammar school britanska angleščina klasična gimnazija; ameriško nižja srednja šola

gremial cehovski, gremijski

gremial m cehovski tovariš
escuela gremial gremialna šola

grobnica samostalnik
1. (o pokopavanju mrtvih) ▸ sírbolt, sírkamra, kriptaObe krsti so tako prenesli v novo grobnico, kjer sta še danes. ▸ Mindkét koporsót áthelyezték az új sírboltba, itt nyugszanak mindmáig.

2. (kraj smrti ali konca) ▸ temető, vesztőhely, sír
Žal je v nedeljo zvečer stavba postala tudi grobnica mladega odvisnika. ▸ Sajnos vasárnap este az épület egy fiatal kábítószerfüggő vesztőhelyévé is vált.
Neka šola na jugu je postala grobnica za 350 šolarjev, ki so se pripravljali na petkovo parado v počastitev dneva neodvisnosti Indije. ▸ Az ország déli részén egy iskola 350 tanuló vesztőhelye lett, akik az India függetlenségének napja tiszteletére rendezett pénteki ünnepi felvonulásra készültek.
Pozornost javnosti je hotel preusmeriti na trpljenje beguncev, za katere morje pogosto postane grobnica. ▸ A közvélemény figyelmét rá akarta irányítani a menekültek szenvedéseire, akik gyakran a hullámsírban végzik.
Lahko Moldavija, postane grobnica evropskih ambicij nogometašev Maribora? ▸ Moldova lehet a maribori labdarúgók európai ambícióinak temetője?

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.

höher višji; (besser) boljši; bolj; höhere Schule srednja šola, gimnazija, višja šola; höhere Gewalt višja sila; sich höher belaufen als biti višji kot; höher geht's nicht mehr! to je pa od sile!

hoj|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. način premikanja: der Gang, die Gangart
hoja po prstih der Zehengang
ritenska hoja der Rückwärtsgang
zibajoča hoja der Schaukelgang
medicina hoja po vodi/rosni travi das Wassertreten/Tautreten
imeti težko hojo einen schweren Tritt haben
biti negotov pri hoji wackelig auf den Beinen sein

2. premikanje: das Gehen; (pešhoja) das Zufußgehen, das Laufen, der Fußmarsch; kot izletnik: das Wandern, die Wanderung (po hribih die Bergwanderung, po grebenu die Kammwanderung)
hoja po čem die Begehung (der Geleise …)
hoja po levi strani (ceste) das Linksgehen
hoja čez progo prepovedana! Überschreiten der Gleise verboten!
hoja po vrvi figurativno der Balanceakt
hoja v šolo der Schulgang
hoja v snu das Nachtwandeln
hoj po stopnicah das Treppensteigen

3. šport der Gehsport
tekmovalec v hoji der Geher

4.
religija Hoja/hoja za Kristusom die Nachfolge Christi
|
gib pri hoji die Gehbewegung
medicina motnja v hoji die Gehstörung, der Gehfehler
hitrost hoje die Gehgeschwindigkeit
medicina preiskava hoje die Gehprüfung
medicina šola hoje die Gehschule
medicina zmožnost hoje die Gehfähigkeit
tehnika preskus s hojo der Begehtest

hotelsk|i [é] (-a, -o) hauseigen, Hotel- (bar die Hotelbar, gost der Hotelgast, mesto die Hotelstadt, račun die Hotelrechnung, zgradba der Hotelbau, kuhinja die Hotelküche, nalepka der Hotelaufkleber, postelja das Hotelbett, restavracija das Hotelrestaurant, soba das Hotelzimmer, šola die Hotelfachschule, zmogljivosti die Hotelkapazität)

idioma moški spol jezik, idiom, način govorjenja

idioma extranjero tuj jezik
idioma oficial, idioma nacional državni jezik
academia de idiomas šola za jezike
enseñanza de idiomas pouk jezikov
profesor de idiomas učitelj jezikov

industrial¹ [indʌ́striəl] pridevnik (industrially prislov)
industrijski, obrten; obratni

industrial art umetna obrt
industrial accident obratna nezgoda
industrial alcohol denaturiran alkohol
ameriško industrial association industrijska strokovna zveza
industrial bonds industrijski vrednostni papirji
industrial court gospodarsko razsodišče
industrial disease poklicna bolezen
ekonomija industrial division industrijska veja
industrial engineering industrijsko organizacijsko planiranje
industrial medicine obratna medicina
ameriško, ekonomija industrial partnership delež delavcev pri dobičku
pravno industrial property obratna lastnina (patenti itd.)
industrial psychology industrijska psihologija
ekonomija industrial relations odnosi med delodajalci in delavci
zgodovina industrial revolution industrijska revolucija
industrial school industrijska šola; vzgojni zavod, poboljševalnica
ameriško industrial trust družba za financiranje industrije
ekonomija industrial union delavski sindikat

industrial industrijski, obrtni

empresa industrial industrijsko podjetje
escuela industrial industrijska šola
exposición industrial industrijska razstava
acciones industriales industrijske delnice

industriel, le [-ɛl] adjectif industrijski, obrten; masculin industrialec, vodja industrijskega podjetja

art masculin industriel umetna obrt
dessinaleur masculin industriel tehnični risar
école féminin industrielle industrijska, obrtna šola
entreprise féminin industrielle industrijsko podjetje
espionnage masculin industriel industrijsko vohunstvo
exposition féminin industrielle industrijska razstava
plante féminin industrielle industrijska rastlina
produit masculin industriel industrijski proizvod
publicité féminin industrielle industrijska reklama
ville féminin industrielle industrijsko mesto
(familier) en quantité industrielle v zelo veliki množini

industríjski industrial

industríjska banka industrial bank
industríjska dežela, država industrial country
industríjske delnice industrial shares pl, industrials pl
industríjska firma industrial firm
industríjski kartel (koncern, monopol, okoliš) industrial cartel (concern, monopoly, area)
industríjski kralj, veljak industrial leader, captain of industry, ZDA pogovorno tycoon
industríjsko mesto industrial (ali manufacturing) town
industríjski obrat industrial (ali manufacturing) plant
industríjske obveznice industrial bonds pl
industríjske odplake industrial effluent
industríjsko organizacijsko planiranje industrial engineering
industríjski magnat pogovorno big shot, ZDA pogovorno tycoon
industríjsko podjetje industrial enterprise (ali undertaking), factory, plant, works pl
industríjski potencial industrial potential
industríjsko podorčje industrial area (ali region)
industríjski plin industrial gas
industríjski proizvod industrial product, manufacture
industríjska proizvodnja industrial production, industrial output
industríjska psihologija industrial psychology
industríjske rastline plants pl used for industrial purposes
industríjska razstava industrial exhibition
industríjska revolucija industrial revolution
industríjsko središče industrial centre
industríjski sejem industries fair
industríjska strokovna zveza ZDA industrial association
industríjska šola industrial school
industríjska veja branch of industry, manufacturing branch, industrial division
industríjska zbornica chamber of industry
industríjska četrt (mestna) industrial estate

industríjski (-a -o) adj. industriale, industrializzato, dell'industria, per l'industria:
industrijska država paese industrializzato
industrijska dejavnost, družba, lastnina attività, società, proprietà industriale
industrijska revolucija rivoluzione industriale
šol. industrijska šola scuola industriale
industrijska špionaža spionaggio industriale
industrijske odplake acque industriali (di scolo)
industrijske rastline piante industriali
teh. industrijske norme norme industriali
industrijski delavci lavoratori dell'industria
žel. industrijski tir binario industriale
industrijsko oblikovanje disegno industriale, (industrial) design
industrijsko podjetje azienda, impresa industriale
industrijsko vino vino sofisticato, affatturato

inferiore

A) agg.

1. spodnji:
arti inferiori noge
corso inferiore del fiume spodnji tok reke

2. nižji:
prezzo inferiore nižja cena
scuola media inferiore šol. nižja srednja šola
ufficiale inferiore voj. nižji častnik
essere inferiore a qcn. per qcs. biti v čem slabši od koga
restare inferiore alla fama, all'aspettativa, ai compiti izneveriti sloves, pričakovanja, ne biti dorasel nalogam

B) m, f podrejeni, podrejena

integrated [íntigreitid] pridevnik
enoten, strnjen

ameriško integrated store podružnica (trgovine)
integrated school mešana šola (za vse rase)

internat moški spol (-a …) das Internat
gojenec internata der Interne ( ein -r), der Internatsschüler
šola z internatom die Internatsschule