Franja

nasésti (ladja) to run aground; to strand, to get stranded

pustiti ladjo, da nasede to beach the ship; figurativno (biti opeharjen) to be taken in, to be imposed upon
on hitro nasede (figurativno) he is easily imposed upon
nisem mu nasedel (figurativno) I was up to his tricks
čoln je nasedel na plitvino the boat was stranded on a shoal

nâtēg m nateg: vući lađu na nateg vleči ladjo, čoln po reki navzgor tako, da na določeni razdalji pred ladjo vržejo sidro, privezano za vrv, katere drugi konec je na ladji in ga posadka vleče ter tako pomika ladjo proti sidru

natvésti, natvéziti

natvesti komu kaj en conter, en faire accroire à quelqu'un, mystifler quelqu'un; (privezati) attacher à, (čoln) amarrer à

nāvis -is, acc. -em, (redko -im), abl. -ī (redkeje -e), f (prim. gr. ναῦς, jon. νηός, dor. ναῦς, ναός ladja)

1. ladja, brod: O., Vell., Val. Fl., Amm. idr., n. peregrina Pl., mercatoria Pl. trgovska ladja, longa N., L. bojna ladja (dolga in ozka), actuaria C. lahka veselnica (veslača), hitra veslača, (ladja) brzoplovka, oneraria C. tovorna, transportna, prevozna ladja (široka in trebušasta), piscatoria C. ribiški čoln, piratica L. gusarska ladja, n. ducis N. ali praetoria L. poveljniška (admiralska) ladja, tecta L. ali constrata Ci. pokrita ladja = ladja s krovom, palubo, (ladja) palubnica, aperta Ci. ladja brez krova (palube), (ladja) brezpalubnica, quassa L. prebita, rostrata Iust. ladja s kljunom, kljunasta, rilčasta ladja, auri, paleae Ci. otovorjena z zlatom, s plevami = zlato, pleve prevažajoča, navem frangere Ter., Corn. razbiti ladjo, ladja se razbije (komu), compluribus navibus fractis C., navem facere C. ali aedificare, construere Ci. ali fabricari T. ladjo (z)graditi, izdel(ov)ati, (s)tesati, navem armare Ci., C. ali ornare L. ali adornare C. ladjo opremiti (opremljati), navem instruere armareque L. z vsem oskrbeti in opremiti, navem exarmare Sen. rh. ladjo razpremiti, odstraniti z ladje (prenosno) opremo, navem deducere C., tudi navem deducere litore V. ali navem deducere in aquam L. ladjo spustiti (spuščati) ali poriniti v morje (v vodo), navem subducere C., N. ladjo potegniti na suho, navem educere ex portu C. iz pristanišča krmariti, odriniti, navem moliri ab terra L. ali navem solvere C. odpluti, odjadrati, sidro dvigniti, tudi navis solvit C. ladja odplove, odjadra, navīs appellere ad ripam Ci. ali navim ad eum applicare Ci. ali naves applicare ad terram C. ali naves applicare ad Heraeum, naves applicare terrae L. ali navis ripae adplicatur Cu. pristati (pristajati), zasidrati k (ob, v), navem tenere in ancoris N. biti zasidran, deligare navem ad ancoram, deligare navem ad terram C. ladjo usidrati (zasidrati), usidrati (zasidrati) se, ascendere navem Ter. ali ascendere in navem N. ali conscendere navem C., N., L. ali conscendere in navem Ci., C. ali escendere in navem N. iti, stopiti (stopati) na ladjo, vkrca(va)ti se, navibus rem gerere H. voditi vojno na morju, vojskovati se na morju, nave, navibus venire Ci., L. na ladjah priti (prihajati), pripluti, in navi vehi Ci. ali nave ferri H. voziti se na ladji, pluti, jadrati, ladjati, navibus flumen transire C. prepluti, prečkati reko; preg.: ut etiam navem perforet, in qua ipse naviget Ci. ap. Q. = da sam sebi škoduje; navibus et quadrigis petimus bene vivere H. na vso moč, na vse duške, na vse kriplje, zelo; prim.: undique ad illos conveniunt et carpentis et navibus omnes qui digito scalpunt uno caput Iuv.; navem mortuo applicare Ps.-Q. utopljenca iz vode vleči = prepozno priti (komu) na pomoč.

2. metaf.
a) žensko spolovilo, osramje, sram: Pl., Macr.
b) ladja Ârgo (ozvezdje): Navis (navis) Argolica ali samo Navis (navis) Ci. (Arat.).

3. pren. ladja
a) (o državi): una navis est bonorum omnium Ci. ep., navis rei publicae fluctuans in alto tempestatibus seditionum ac discordiarum Ci.
b) o človeških razmerah: ubicumque es, in eadem es navi Ci. = je tvoja usoda ena in ista, dum tua navis in alto est, hoc age, ne … H. dokler je tvoja ladja na odprtem morju = dokler nisi na varnem, bodi previden.

noce

A) m

1. bot. oreh (Juglans regia)

2. obrt orehovina

B) f

1. oreh (plod):
il guscio della noce orehova lupina
guscio di noce pren. šalj. majhen čoln
il mallo della noce zelena lupina orehov

2. ekst. bot. (drevo in plod):
noce d'India (cocco) kokosov oreh (Cocos crucifera)
noce moscata muškatni oreh (Myristica fragrans)
noce vomica bljuvača

3. ekst. (ime raznih sadežev):
noce di acagiù epatka
noce di cocco kokosov oreh

4. pren. košček

5. (goveji, telečji) oreh

6. pog. gleženj

C) agg. invar. orehovo rjav

nožn|i [ô] (-a, -o)

1. anatomija, medicina Fuß-, Bein- (obok das Fußgewölbe, odtis die Fußspur, kopel das Fußbad, mišica der Beinmuskel, Fußmuskel, proteza die Beinprothese)
nožni obroček nakit: der Beinring

2.
živalstvo, zoologija nožni obroček za obročkanje: der Fußring, Beinring

3. tehnika fußbetätigt; Fuß- (opora/ oporišče die Fußstütze, opora/gonilo die Fußraste, gonilo die Fußplatte, der Tritt, prestave die Fußschaltung, ventil das Fußventil, vstava die Fußlage, vzvod za prestavljanje die Fußschaltung, zavora die Fußbremse, krmiljenje/vodenje die Fußkontrolle, krmilo der Fußsteuerhebel)
nožni zaganjalnik das Startpedal, (sunkovni zaganjalnik) der Kickstarter
nožnno stikalo der Fußschalter, die Fußschalttaste, das Pedal
priključek za nožnno stikalo die Fußschalterbuchse
na nožni pogon Tret-
(avto das Tretauto, čoln das Tretboot, das Pedalo)
nožni ležaj der Schneider

oar¹ [o:] samostalnik
veslo; veslač
zoologija veslasta noga; greblja za peč (v pivovarni)

bank of oars veslaška klop
to bend to the oars veslati na vse kriplje
to boat the oars izvleči vesla v čoln
to feather the oars vesla na plosko spustiti
to have an oar in every man's boat vtikati se v vsako stvar
to lie on one's oars vesla na plosko položiti; figurativno dati roke križem
to pull a good oar dobro veslati
to put in one's oar vtikati se, vpasti v besedo
to rest on one's oars počivati na lovorikah
to toss the oars dvigniti vesla v pozdrav
figurativno chained to the oar prikovan k delu
pair-oar čoln na dve vesli
four-oar čoln na štiri vesla
ship your oars! pripravite vesla!
unship your oars! izvlecite vesla!

odríniti repousser, écarter (en poussant), éloigner; évincer, éliminer ; fizika déplacer

odriniti na pot se mettre en route, partir, s'en aller; (čoln) éloigner un canot de la rive par une poussée
odriniti stol, mizo repousser la chaise, la table
odriniti koga repousser une personne
odriniti omaro od zidu écarter (ali éloigner) l'armoire du mur
odrinjena voda eau ženski spol déplacée
odriniti koga s položaja évincer (ali éliminer) quelqu'un de sa position (ali de son poste)
(šport) odriniti se od tal prendre de l'élan, s'élancer, se lancer
zahvalil se je in odrinil dalje il remercia et partit (ali se mit en route, s'en alla)

oklópen glej oklépen blindé, cuirassé

oklepni avto auto ženski spol blindée, automitrailleuse ženski spol, blindé ženski spol
oklepni bojni voz char moški spol de combat (ali blindé, d'assaut)
oklepni čoln vedette ženski spol blindée
oklepna križarka croiseur moški spol cuirassé
oklepna plošča plaque ženski spol de blindage
oklepni vlak train moški spol blindé
oklepno vozilo véhicule moški spol blindé, voiture ženski spol de transport blindée
oklepni stolpič tourelle ženski spol blindée (ali cuirassée), (tanka) tourelle ženski spol, coupole ženski spol

ormeggio m (pl. -gi) navt.

1. privezovanje

2. privez

3.
ormeggi pl. priveza, privezovalna veriga:
levare, mollare gli ormeggi odvezati čoln, ladjo

patrúljen (-jna -o) adj. voj. di, della, da pattuglia:
navt. patruljni čoln motovedetta
avt. patruljno vozilo radiomobile, autoradio

patrúljen de patrulla

patruljna ladja (čoln, letalo) patrullero m

patruljn|i (-a, -o) vojska Patrouillen- (čoln das Patrouillenboot, obhod der Patrouillengang, policijski patruljni čoln der Polizeikreuzer, tek der Patrouillenlauf), Streifen- (vozilo der Streifenwagen, Funkstreifenwagen)

pattugliatore m

1. voj. vojak na patruljiranju

2.
pattugliatore veloce navt. voj. raketni patruljni čoln

péniti (-im)

A) imperf. far schiumare:
čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo con il suo solco veloce il motoscafo faceva schiumare l'acqua

B) péniti se (-im se) imperf. refl.

1. schiumare:
pivo se peni la birra schiuma

2. (postajati slinast, jeziti se) schiumare; spumare, spumeggiare; friggere:
peniti se od jeze schiumare, friggere di rabbia

pesquero ribiški

barco pesquero ribiški čoln
industria pesquera ribarstvo, ribištvo, ribarska industrija

Peter [pí:tə] samostalnik
Peter

to rob Peter to pay Paul ➞ Paul
Peter's penny Petrov novčič, letni davek papeževi blagajni
navtika Blue Peter modra zastavica, ki jo ladja izobesi pred izplutjem
ameriško Peter boat prevozni, ribiški čoln

petmetrski pridevnik
(ki je dolg pet metrov) ▸ ötméteres

piatto

A) agg.

1. raven; ploščat; plitev:
barca a fondo piatto čoln z ravnim dnom
angolo piatto mat. iztegnjeni kot

2. pren. plitev, enoličen, pust

B) m

1. krožnik:
un piatto di pastasciutta krožnik paštašute

2. kulin. jed:
piatto forte glavna jed
piatto tipico specialiteta
piatto del giorno pripravljena jed

3. igre vložek

4.
piatti pl. glasba činele, rene

pilote [pilɔt] masculin pilot (letala); figuré vodnik; voznik

pilote d'un char, d'une voiture de course voznik tanka (tankist), voznik dirkalnega avta; vieilli krmar ladje; pilot (npr. v pristanišču, prekopu)
bateau-pilote masculin čoln, ki pripelje pilota k ladji
pilote de chasse, civil, d'essai, de ligne, sportif lovski, civilni, pockusni, linijski, športni pilot
pilote de dirigeable, d'aérostat pilot zračnega balona
pilote d'engin téléguidé izstrelitelj rakete
pilote lamaneur pristaniški pilot
classe-pilote féminin poskusni razred (kjer se preizkušajo nove učne metode)
servir de pilote à quelqu'un biti komu za vodnika, šofirati