Franja

Zadetki iskanja

  • attentif, ive [atɑ̃tif, iv] adjectif pazljiv, pozoren; skrben za, skrbno opravljajoč (à quelque chose kaj)

    homme masculin attentif à ses devoirs človek, ki skrbno opravlja svoje dolžnosti
    être attentif à ne blesser personne skrbno si prizadevati, da ne bi koga žalili
    prêter une oreille attentive pozorno poslušati
    observer d'un œil attentif pazljivo opazovati
    prodiguer des soins attentifs au malade skrbno negovati bolnika, streči mu
  • aujourd'hui [ožurdɥi] adverbe danes; dandanes

    d'aujourd'hui današnji
    d'aujourd'hui en huit, en quinze danes teden, dva tedna
    dès aujourd'hui že danes
    à partir d'aujourd'hui od danes naprej
    jusqu'(à) aujourd'hui do danes
    (familier) au jour d'aujourd'hui danes, zdaj, dandanes
    la France d'aujourd'hui današnja Francija
    cela ne date pas d'aujourd'hui (figuré) to ni od danes
    ce n'est pas d'aujourd'hui que je te connais ne poznam te šele od danes
  • auscultation [oskültasjɔ̃] féminin, médecine osluškovanje

    auscultation au stéthoscope osluškavanje s stetoskopom
    diagnostiquer à l'auscultation une bronchite diagnosticirati z osluškovanjem vnetje bronhijev (sapnic)
  • aussi [osi] adverbe tudi; (prav) tako; zato (tudi); vrh tega

    il est aussi sympathique que sa sœur on je tako simpatičen kot njegova sestra
    aussi vite que passible čim hitreje
    Paul est venu et moi aussi Pavel je prišel in jaz tudi
    moi aussi, je ne suis pas de son avis tudi jaz nisem njegovega mnenja
    il est brutal, aussi tout le monde le fuit on je brutalen, zato tudi vsi beže pred njim
    lui aussi bien que sa sœur préfèrent le thé au café on, kot tudi njegova sestra imata rajši čaj kot kavo
    aussi riche soit-il naj bo še tako bogat
    non seulement ... mais aussi ne samo ..., ampak tudi
  • aut, conj. disiunctiva, ločni veznik, ki razstavlja bistveno nasprotujoče si pojme (iz *auti, kor. au; prim. gr. αὖ, αὖτι zopet, αὖτε, αὖτις, αὖϑις zopet, nazaj, αὐτάρ toda, pa = lat. aut; sor. je najbrž tudi gr. αὖ-γε).

    I. kadar je veznik postavljen samo enkrat

    1. pri sicer bistveno različnih, a istovrednih pojmih, pa tudi pri pojmih, ki izključujejo drug drugega = ali; razstavlja besede: agri, qui arari aut coli possint Ci., nolebas aut non audebas appellare Ci., quis novit aut nosse potuit? Ci., vi aut clam Ci., quod est verum aut falsum Ci., nisi Alcibiadem vivum aut mortuum sibi tradidisset N., existumabitis, qualis illa pax aut deditio sit S., hic vincendum aut moriendum, milites, est L., ego hic a vobis desperatae victoriae aut honestae morti locum inveniam Cu.; v vprašanju: erit, inquit Brutus, aut iam est iste, quem exspectas? Ci.; razstavlja stavke: Hannibal credo erat ad portas, aut de Pyrrhi pace agebatur Ci.; razstavlja na več členov: oppidum validum prope siet aut mare aut amnis aut via bona celeberrima Ca., si (animus) deus aut anima aut ignis est Ci., tuus colonus aut vicinus aut cliens aut libertus aut quivis Ci.; v nikalnih stavkih: sine quibus nec intellegi quidquam nec quaeri aut disputari potest Ci., nullos habuit hortos, nullam suburbanam aut maritimam sumptuosam villam N., ei neque moribus neque lege aut imperio cuiusquam regebantur S. (zveze nec quaeri aut disputari, nullam suburbanam aut maritimam... villam, neque lege aut imperio so kot enote postavljene nasproti pojmom intellegi, hortos, moribus); pogosto le nadaljuje zanikano (včasih = in): neque vero qui non iisdem rebus movetur naturāque consentit, fidus aut stabilis potest esse Ci., nemo tribunos aut plebeios timebat L., neque ego hanc abscondere furto speravi... fugam, nec coniugis umquam praetendi taedas aut haec in foedera veni V. (prim. H. Carm. III, 1, 25 in nasl.); tako tudi v retoričnih vprašanjih z nikalnim pomenom: quis crederet, aut quem moveret? V.

    2. stopnjuje ali razširja = ali celo, ali sploh; popravlja prejšnji pojem = ali marveč, ali pravzaprav, ali točneje (povedano); pri tem je veznik pogosto natančneje določen z različnimi adv.: non multum aut nihil mihi concessit Ci., Graeci aut ullae exterae nationes Ci., quid enim ultra differri aut teri tempus L., se consules ac dictatores aut etiam reges sperant futuros? Ci., cum de libertate aut etiam de hereditate contendunt ii Q., proditores aut potius aperti hostes Ci., de hominum genere aut omnino de animalium loquar Ci.

    3. zmanjšuje ali omejuje = ali vsaj, ali pa le, ali le: quaero, num iniuste aut improbe fecerit Ci., qui habitarent in Sicilia aut qui Siciliam attigissent Ci., si (alces) quo afflictae casu conciderunt, erigere sese aut sublevare non possunt C., cuncti aut magna pars S., obrue puppes aut age diversas V.; veznik je lahko natančneje določen z ustreznimi adv.: diem vere natalem aut certe salutarem Ci., sit ergo aliquando quod placeat aut certe quod sufficiat Q., eripe mihi hunc dolorem aut minue saltem Ci. ep., Afer aut Sardus sane Ci., biduo aut summum triduo Ci., adimi vobis agros aut denique minui possessiones Ci., quod... nostros praesidia deducturos aut denique (vsaj) indiligentius servaturos crediderant C.

    4. nima disjunktivne funkcije (zlasti v začetku celih stavkov = ali pa, sicer, drugače: reduc uxorem, aut quamobrem opus sit cedo Ter., nemo est iniustus, aut incauti potius sunt habendi improbi Ci., omnia... sunt ei (oratori) dicenda,... aut eloquentiae nomen relinquendum est Ci., nunc manet insontem gravis exitus; aut ego veri vana feror V., ne flectat retro sua lumina, donec Avernas exierit valles: aut irrita dona futura O., mihique, qui compertum habeo, credant; aut quidem vetustissima nave impositos... iubebo avehi Suet. ali pa jih dam prav gotovo odpeljati. — Pomni, da v vprašalnih stavkih aut nikdar ni = an, ampak
    a) vprašalno uvaja le kak podrejen del ene in iste misli: voluptas melioremne efficit aut laudabiliorem virum? Ci., nonnulli dubitant de mundo, casune sit effectus aut necessitate aliqua, an ratione ac mente divina Ci.
    b) ali pa vprašalno natančneje določuje predhodno vprašanje: quos accedam aut quos appellem? nationesne an reges?... an quoquam mihi adire licet, ubi non maiorum meorum hostilia monumenta pluruma sint? aut quisquam nostri misereri potest, qui aliquando vobis hostis fuerit? S.

    II. kadar se veznik ponovi in odgovarja predhodnemu aut: aut — aut ali — ali, ako ne — pa vendar (pa vsaj), z ene strani — z druge strani, tudi večkrat ponovljen aut —aut—aut (—aut— aut) ali — ali — ali (— ali — ali), in to pri pojmih, ki se ali absolutno ali relativno medsebojno izključujejo: aut vivet cras Hermarchus aut non vivet Ci., aut iuguletis aut condemnetis Ci., aut suis finibus eos prohibent aut ipsi in eorum finibus bellum gerunt Ci., sperans... aut vi aut dolis sese casum victoriae inventurum S., aut prodesse volunt aut delectare poëtae H., alii autem aut naturā corporis aut consuetudine dolendi aut metu supplicii ac mortis vim tormentorum pertulerunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est aut id, quod est concretum ex his Ci.; v vprašanju: aut ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur aut is discipulus magistro tantulum de arte concedere? Ci.; aut—aut se lahko ponovi, vendar v drugačnem odnosu: tot annos ita vivo, iudices, ut a nullius imquam me tempore aut commodo aut otium meum abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique (slednjič) somnus retardarit Ci.; s predhodno nikalnico ima distributivno funkcijo = niti—niti: nemo aut miles aut eques ad Pompeium transierat C. niti—niti, non nos aut ferro Libycos populare penates venimus aut raptas ad litora vertere praedas V. niti—niti, neque enim sunt aut obscura aut non multa commissa postea Ci. saj niti—niti, nec aut Persae aut Macedones dubitavere, quin ipse rex esset occisus Cu. in niti—niti, ne aut ille alserit aut uspiam ceciderit aut praefregerit aliquid Ter. in da niti—niti, ne aut de C. Laelii soceri mei aut de huius generi aut arte aut gloriā detraham Ci. (aut—aut se ponovi, vendar v drugačnem odnosu); drugi razstavni del je lahko natančneje določen z adv.: aut damnum aut certe non magnum lucrum fecerunt Ci., plebs... aut libertatem aut certe inpunitatem adepta L., qui aut non minoris aut etiam pluris emerint Ci., ego iam aut rem aut ne spem quidem exspecto Ci. ep., si aut fuissent aut omnino non fuissent Ci.; tako tudi aut—aut vero = ali — ali morda celo (večinoma iron. v vprašanjih): quem tibi aut hominem... aut vero deum... auxilio futurum putas? Ci.; pri pesnikih včasih dobimo drugačne razčlembe le zaradi variacije, npr. aut—vel: affer... Chia vina aut Lesbia, vel metire nobis Caecubum H.; prim. V. (Aen. VI, 843-845); ve—aut: nec te, tua funera mater produxi pressive oculos aut vulnera lavi V.; aut—seu: qui aut iaculo incedit melior levibusque sagittis, seu crudo fidit pugnam committere caestu V.; tako tudi aut—aut—ve, vel—vel—aut. — Ponekod stoji namesto drugega aut anakolutsko izražen člen: quasi vero aut concedatur et eadem imbecillitate et inconstantia L. Tubulum fuisse qua... P. Scaevolam; et quasi nihil... intersit Ci. (pričakovali bi aut nihil... intersit), aut pluribus propositionibus iunctis... Interim per partes dissolvitur Q. (tako tudi Lucr. VI, 714 in nasl.); tudi obratno: succedentium autem aliae de communi appellatione... aut de re denominata Q.

    Opomba: Zaradi svojega pomena aut praviloma stoji na prvem mestu v stavku ali stavkovnem členu; le pesniki ga ponekod zapostavljajo: qui tandem quibus aut venistis ab oris V., aut culmine tecti turribus aut altis V., incipiam aut hortis... tuis, persequar aut studium linguae Pr., balteus aut fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan.; vendar pa dobimo celo v najboljši prozi zvezi si aut, ut aut (nam. aut si, aut ut): si aut de industria facias..., aut cum rerum obscuritas, non verborum, facit, ut... Ci., postulabant, ut aut referrent ad senatum, aut ut auxilio esset consul civibus suis L.
  • autem, conj. adversativa, protivni veznik (prim. aut in gr. αὖ zopet)

    1. izraža nasprotje = a, pa, nasproti (pa), z druge strani (po drugi strani): Croesus hostium vim sese perversurum putavit, pervertit autem suam Ci., Gyges a nullo videbatur, ipse autem omnia videbat Ci., honores quondam fuerunt rari et tenues, nunc autem effusi atque absoleti N.; v vprašanju: cur non de integro autem datum? Ci., sed quid ego haec autem nequiquam revolvo? V. pa... zopet.

    2. izrečeno misel nadaljuje in razširja = pa, in, nadalje, namreč: unum (iter)..., angustum et difficile,...; mons autem altissimus impendebat Ci., hic... filium erudivit. Erat autem in puero praeter docilitatem ingenii summa suavitas oris N. Poseb.
    a) kadar se kak pojem iz prejšnje misli ponovi, da se natančneje presodi ali pa zavrže kot neumesten in neprimeren ter popravi: Arsinoën, Stratum... fateris ab hostibus esse captas. Quibus autem hostibus? Ci., admoneri me satis est; admonebit autem nemo alius nisi rei publicae tempus Ci., num quis testis Postumum appellavit? Testis autem? Ci. kaj pa pravim „priča“? in Africam transcendes. Transcendes autem? L., Bactrianorum praetorem... ad se descendere iubet. Sunt autem Bactriani inter illas gentes promptissimi... Cu.
    b) uvaja kakšno novo pomembno misel (zlasti v vzklikih in pri medmetih): heia autem inimicos Pl., ecce autem subitum divortium! Ci., totos dies Cleomenes perpotabat; ecce autem nuntiatur... Ci., quam brevi tempore quot et quanti poëtae, qui autem oratores exstiterunt! Ci. in posebno kaki govorniki!
    c) uvaja vrinjeni stavek (parentezo): si qua praeterea sunt (credo autem esse multa) ab iis... quaeritote Ci., in primis foedera et leges (erant autem eae duodecim tabulae et quaedam regiae leges) conquiri iusserunt L.
    č) krepi podrek v silogizmu: aut hoc (est) aut illud; non autem hoc; illud igitur Ci. Veznik autem pogosto stoji v zvezi z drugimi členicami: ast autem Ci. fr. a nasproti, sed autem Kom. toda nasproti, sed—autem V. pa—zopet (gl. pod 1.), et—autem in—nasproti: Pl., Lucr., in—pa: Sen. ph., Plin., et autem—et Plin., Q., Suet., Gell. pa i—i, et—et... autem Pl. i—i pa, neque—autem Pl., Cels. in pa ne, nec (neque)—neque autem Ci. ep., Lucr., Ap. niti—niti nasproti, neque autem—neque Cels., Sen. ph., Q. (p)a niti—niti, autem etiam Ci., Cels. pa tudi, nasproti pa tudi.

    Opomba: Autem je najšibkejši protivni veznik in zato stoji praviloma kot naslonka na drugem mestu v stavku ali stavkovnem členu, na kakem drugem mestu pa le, kadar je uvedeni pojem izražen z več besedami: Ego autem maiore etiam quodam modo memoriam admiror Ci., pomerium... postmoerium interpretantur esse: est autem magis circamoerium L.; toda: medius ille autem, quem modicum... voco Ci., non possum autem dicere Ci., „qua de re agitur“ autem illud, quod multis locis in iurisconsultorum includitur formulis Ci.
  • avantager [avɑ̃taže] verbe transitif dajati prednost (quelqu'un komu)

    avantager quelqu'un au détriment des autres komu prednost dajati na škodo drugih
    cette robe, cette coiffure l'avantage beaucoup ta obleka, pričeska jo polepša
  • aveugle [avœgl] adjectif slep; figuré zaslepljen, nekritičen; masculin, féminin slepec, -ica

    aveugle de naissance, aveugle-né, e slep od rojstva
    chien masculin d'aveugle pes, ki vodi slepca
    dévouement masculin aveugle slepa, popolna vdanost
    obéissance féminin, passion féminin, colère féminin, amour masculin aveugle slepa pokorščina, strast, jeza, ljubezen
    à l'aveugle, en aveugle na slepo, nepremišljeno, nespametno
    changer, troquer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
    être aveugle envers quelqu'un ne videti napak kake osebe
    juger d'une chose comme un aveugle des couleurs soditi o čem brez poznavanja, brez znanja
    parler, juger en aveugle govoriti, soditi brez premisleka
    rendre aveugle quelqu'un oslepiti, preslepiti
    la passion le rend aveugle aux défauts de sa fiancée strast ga je naredila slepega za napake svoje zaročenke
    au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji
  • avgúst août moški spol

    v avgustu en août
    meseca avgusta au mois d'août
  • avis [avi] masculin obvestilo, naznanilo, objava, sporočilo, opozorilo; mnenje, nasvet; (volilni) glas, glasovanje

    avis au lecteur predgovor (opozorilo) bralcu
    à mon avis po mojem mnenju, po moji sodbi
    pour avis prošnjo za mnenje
    sans avis préalable brez predhodnega obvestila
    sans autre avis brez drugega sporočila, obvestila
    sauf avis contraire če ne bo nasprotnega obvestila
    suivant avis po sporočilu
    de l'avis de tous, de tout le monde po splošnem mnenju
    jusqu'à nouvel avis do nadaljnjega (obvestila)
    avis consultatif strokovno mnenje
    avis de droit pravno mnenje
    avis par écrit pismeno obvestilo
    avis des experts mnenje izvedencev
    avis mortuaire naznanilo o smrti
    avis au public javna objava, naznanilo
    avis de réception d'une lettre recommandée sporočilo o prejemu priporočenega pisma
    avis télégraphique brzojavka
    avis du temps vremensko poročilo
    changer d'avis spremeniti svoje mnenje, premisliti si
    dire, donner, exprimer, faire connaître son avis povedati, dati, izraziti, dati na znanje svoje mnenje
    donner avis de quelque chose objaviti, naznaniti kaj
    être d'avis que ... biti mnenja, misliti, soditi, da ...
    (il) m'est avis que ... zdi se mi, da ..., rekel bi, da ...
    être du même avis que biti istega mnenja kot
    être d'un avis contraire biti nasprotnega mnenja
    les avis sont partagés mnenja so deljena
    prendre l'avis de quelqu'un posvetovati se s kom
    recueillir l'avis de quelqu'un dobiti (strokovno) mnenje od koga
    mon avis l'a emporté, a prévalu moje mnenje je prodrlo, je prevladalo
    autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
  • aviser [avize] verbe transitif zagledati, opaziti; obvestiti, sporočiti (quelqu'un de quelque chose komu kaj); opozoriti; verbe intransitif premisliti (de o), odločiti; pobrigati se, poskrbeti za

    s'aviser priti na misel; opaziti (de quelque chose kaj)
    de quoi s'avise-t-il? kaj mu pade v glavo?
    je me suis avisé que j'avais oublié ... (nenadoma) sem opazil, da sem bil pozabil ...
    on ne s'avise jamais de tout nikoli ne moreš na vse misliti
    avisez-vous de recommencer poskusite začeti znova
    il est temps d'aviser čas je, da mislimo na to, se pobrigamo za to
    avisons au plus pressé poskrbimo za to, kar se najbolj mudi; uredimo najnujnejše
  • avril [avril] masculin april

    au mois d'avril v (mesecu) aprilu
    poisson masculin d'avril aprilska šala
    donner, faire un poisson d'avril à quelqu'un koga potegniti za l. april
  • bacon [bekɔn] masculin prekajena slanina

    ceufs masculin pluriel au bacon jajca s slanino
  • bagatelle [bagatɛl] féminin malenkost, bagatela; majhna vsota, majhna cena; nepomembna stvar

    bagatelles! malenkosti!
    la bagatelle de ... (ironično) malenkost
    perdre au casino la bagatelle de 20.000 francs izgubiti v igralnici malenkostno vsoto 20.000 frankov
    la bagatelle (familier) ljubimkanje, telesna ljubezen
    acheter quelque chose pour une bagatelle kupiti kaj za malenkostno vsoto, skoraj zastonj
    être porté sur la bagatelle (populaire) letati za ženskami, biti babjak
    perdre son temps à des bagatelles izgubljati svoj čas z nepomembnimi, postranskimi stvarmi
  • bague [bag] féminin prstan; obroč(ek)

    bague d'étanchéité, de garniture tesnilni obroček
    bague de fiançailles zaročni prstan
    bague d'identité spoznavni obroček (pri golobu)
    jeu masculin de bagues snemanje obročkov z droga, alka (viteška igra)
    avoir la bague au doigt biti zaročen
  • bahut [baü] masculin (kmečka) skrinja; argot gimnazija

    aller au bahut iti v šolo (gimnazijo)
  • bain [bɛ̃] masculin kopel; banja; pluriel javno kopališče

    bain d'air, de boue, de soleil, de vapeur, de mer, de rivière, turc, de pieds zračna, blatna, sončna, parna, morska, rečna, turška, nožna kopel
    bain à douche prha
    bains municipaux, publics občinsko, javno kopališče
    bains-douches masculin pluriel javno kopališče s prhami
    petit bain, grand bain del kopalnega bazena za otroke, za odrasle (za plavače)
    cabine féminin de bain kopalna kabina
    costume masculin, maillot masculin de bain kopalni kostim, triko
    caleçon masculin, slip masculin de bain kopalne hlačke
    établissement masculin de bain kopališče
    serviette féminin, peignoir masculin de bain brisača, plašč za kopanje
    salle féminin de bain kopalnica
    aller aux bains de mer iti na kopanje v morju
    envoyer quelqu'un au bain (figuré) komu hrbet pokazati, odkloniti, zavrniti ga
    être, tremper dans le bain (populaire) biti zapleten v neko zadevo
    prendre un bain chaud, tiéde, froid kopati se v topli, mlačni, hladni vodi
    remplir, vider le bain napolniti, izprazniti banjo
  • baïonnette [bajɔnɛt] féminin bajonet

    charger baïonnette au canon napasti, jurišati z nasajenimi bajoneti
  • bajonét baîonnette ženski spol

    nasajeni bajonet, z nasajenim bajonetom baîonnette au canon
  • bal, pluriel bals [bal] masculin ples; plesna prireditev, družba; plesna dvorana

    bal de bienfaisance ples v dobrodelne namene
    bal blanc ples mladih deklet (brez moških)
    bal d'enfants otroški ples
    bal privé domači ples
    bal masqué ples v maskah
    bal costumé, travesti kostumirani ples
    bal de têtes ples (le) z maskami na obrazu
    robe féminin de bal plesna obleka
    salle féminin de bal plesna dvorana
    aller au bal iti na ples
    donner un grand bal prirediti velik ples
    ouvrir le bal odpreti ples, plesati kot prvi