Franja

sfortuna f smola; nesreča, zla sreča:
che sfortuna! smola pa taka!
avere sfortuna al gioco, con le donne imeti smolo pri igri, pri ženskah

sȕtuka ž, sútuka ž zla slutnja: spopane ljude strah, sutuka

sventura f zla sreča, nesreča:
compagni di sventura sotrpini, tovariši v nesreči (tudi šalj.);
per colmo di sventura da bo nesreča še večja

talisman [tǽlizmən] samostalnik
talisman; čarovno sredstvo; predmet, ki naj imetniku prinaša srečo ali ga varuje zla

trotamóra ž u slovenačkoj Koruškoj znak na kolijevci (-le-), jednim potezom usječen (-se-) u drvo u obliku petokrake zvijezde (zve-) koji čuva dijete, dete od zla, bolesti, smrti

unluckiness [ʌnlʌ́kinis] samostalnik
zla sreča, pomanjkanje sreče, smola, zla usoda

Unstern, der, nesrečna zvezda; figurativ zla sreča

žàl žala -o ili žàl (au̯) zao zla zlo nepromj.: -a beseda = žal beseda
teška, zla riječ, reč; iz njegovih ust ni bilo žale besede
(ili žal besede)
iz njegovih se usta nije čula zla riječ; -e misli v srcu ni
u srcu nema zle pomisli; nikomur ne stori nič -ega
nikome ne čini što nažao

злосчастие n (zast.) nesreča, zla usoda

недоля f (zast.) nesreča, zla usoda

āmulētum (āmolētum) -ī, n (menda iz āmōlīrī, torej = „odvračanje [namreč] zla“) čarobno odvračalo, ki so ga nav. nosili kot obesek okrog vratu za odvračanje bolezni in urokov, amulet: Plin., Char.

apoproēgmena -ōrum, n (gr. ἀποπροηγμένα) „zapostavljeno“, „zavrnjeno“, „zavrženo“, stoiška fil. o rečeh, ki sicer še niso zla, a so jim blizu in jih je treba torej zavračati: Ci.

āverruncus -ī, m (āverruncāre) odvračevalec, odvračitelj (zla in nevarnosti) kot božanstvo: Varr., Gell.

bergerie [bɛržəri] féminin ovčja staja, hlev; ovčarstvo; pluriel pastirske pesmi

enfermer le loup dans la bergerie (figuré) koga spustiti nekam, kjer lahko napravi veliko zla, škode

bien² [bjɛ̃] masculin dobro, dobrina; imetje; blaginja; koristi, interes

le mieux est l'ennemi du bien boljše in dobro ne gresta skupaj
biens pluriel de consommation potrošne dobrine
biens corporels, immatériels materialne, duhovne dobrine
biens dotaux dota
bien foncier zemljišče
biens immobiliers, immeubles nepremičninsko premoženje
biens indivis skupno (nerazdeljeno) premoženje
biens meubles, mobiliers premičninsko premoženje, premičnine
administration féminin, gestion féminin des biens uprava, upravljanje premoženja
changement masculin en bien izboljšanje
confiscation féminin des biens zaplemba premoženja
transmission féminin du bien prenos premoženja
biens paraphernaux osebno (ženino) imetje
biens privés zasebno premoženje
bien public splošna blaginja
biens vacants premoženje brez gospodarja
en tout bien (et) tout honneur brez slabega namena
dire du bien, parler en bien de quelqu'un, de quelque chose dobro o kom, o čem govoriti
discerner le bien du mal ločiti dobro od zla
c'est pour son bien to je za njegovo dobro, v njegovem interesu
être du dernier bien avec quelqu'un biti komu intimen prijatelj
grand bien vous fasse! (ironično) naj vam bo v velik prid!
faire du bien à quelqu'un storiti komu kaj dobrega, dobro deti komu
faire le bien biti dobrotljiv
interpréter, prendre tout en bien vse v rožni luči videti
mener quelque chose à bien dobro, uspešno kaj izpeljati
il ne pense qu'à son bien particulier misli le na svojo osebno korist
le navire a péri corps et biens ladja se je potopila z vsem moštvom in tovorom
prendre en bien za dobro vzeti, ne zameriti
vouloir du bien à quelqu'un dobro hoteti komu
bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno imetje ne prinaša sreče

carstvo samostalnik
1. (dežela, v kateri vlada car) ▸ cárság, birodalomRuski car Nikolaj II. je imel v svojem ogromnem carstvu nad 100 gradov in palač. ▸ II. Miklós orosz cárnak több mint 100 vára és kastélya volt hatalmas birodalmában.

2. (cesarstvo; imperij) ▸ birodalomLeta 1519 je Hernán Cortés odplul s Kube, da bi pokoril azteško carstvo. ▸ Hernán Cortés 1519-ben kihajózott Kubából, hogy meghódítsa az azték birodalmat.

3. (območje prevlade) ▸ birodalomGozdar je zaščitil mogočne jelke in bukve in ohranil carstvo medveda, volka, risa in orla. ▸ Az erdész megvédte a nagy fenyőket és bükköket, megóvta a medve, a farkas, a hiúz és a sas birodalmát.
Tik pred kuhinjo pa sestopimo v delovno carstvo gospodinje, kjer je višina od stropa do tal kar 210 centimetrov. ▸ Közvetlenül a konyha előtt pedig lejövünk a gazdasszony birodalmába, ahol a belmagasság eléri a 210 centimétert.
Ker je dežela takšna, kot je, si lahko z avtom čisto vsak ustvarja svoje carstvo svobode. ▸ Mivel az ország olyan, amilyen, egy autóval bárki megteremtheti magának a szabadság birodalmát.

cattivo agg.

1. slab, hudoben:
un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

2. nepošten, vreden graje:
avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

3. nevaren, nezdrav, slab:
aria cattiva slab zrak
tempo cattivo slabo vreme
mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

4. slab, nekvaliteten:
merce cattiva slabo blago

5. neprijeten:
odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

6. slab, neugoden:
un cattivo affare slab posel
farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

7. slab, oslabel:
cattiva memoria slab spomin

8. zel, nesrečen:
cattiva sorte zla usoda, nesreča
essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

9. slab, boleč:
cattiva notizia slaba vest

10. slab, hud:
cattiva digestione slaba prebava
tosse cattiva hud kašelj

concētto m

1. pojem, misel, ideja, koncept:
il concetto del bene e del male pojem dobrega in zla

2. mnenje, sodba:
avere un cattivo, un buon concetto di qcn., di qcs. imeti slabo, dobro mnenje o kom, o čem
è in concetto di persona seria imajo ga za resnega
impiegato di concetto administrativni ali tehnični sodelavec

3. lit. retorični domislek; zavita, afektirana misel:
una letteratura piena di concetti literatura, polna retoričnih domislekov

concrēscō -ere -crēvī -crētum (z)rasti, narasti (naraščati), nasta(ja)ti, tvoriti se: Col., Plin., putres concrescere fungos V., rigido concrescere rostro (dat.) ora videt O. vidi, da se spreminjajo v kljun, unde sanguis, bilis, ossa concreta et facta sint Ci., de terris terram concrescere parvis Lucr.; pren.: dies concretam exemit labem V. vrasle, nas se držeče napake; subst. pt. pf. neutr.: penitusque necesse est multa diu concreta modis inolescere miris V. zla, ki so se ukoreninila.

2. occ.
a) sprije(ma)ti se, zgostiti (zgoščevati) se, strditi (strjevati) se, otrpniti, sesesti (sesedati) se: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., concreta glacies L., lac concretum V., Col., T. sesirjeno mleko, sir, skuta, mare concrescit glacie O., aqua conglaciat frigoribus et nive pruināque concrescit Ci., nix concreta pruinā Lucr., gelu nix concreta Iust., imbres gelidis concrescunt ventis O., concrevit frigore sanguis V., concretus sanguis Cels., concreta sanguine barba O. (enalaga) zlepljena s strjeno krvjo, concretum aliquid ex sanguine Cels., concreta ossa Plin. otrdele (= brez mozga), umorem hunc … in lapidem concrescere manifesto apparet Plin., semen concretius aequo Lucr., spuma lactis concretior Plin.; subst. pt. pf. neutr.: nihil concreti habere, nihil solidi Ci., concreta quaedam Cels.; pren.: concretus dolor O. otrpla, nema, concretus vultus Tert. mrk pogled, tog izraz, concretus auditus Prud. debel, težak, top sluh.
b) zgostiti se = potemneti: claram speciem concreto lumine luna abdidit Ci. poet. je zakrila s potemnelim svitom.
c) rastoč skrčiti se: nanus et ipse suos breviter concretus in artus Pr. skrajšan.

Opomba: Sinkop. inf. pf. concrēsse: O.

contāgiō -ōnis, f (contingere)

1. dotik, dotikanje; vpliv, vplivanje: cum est somno sevocatus animus a … contagione corporis Ci., quibus (animis) fuisset nimia cum corporibus contagio Ci., funestari contionem contagione carnificis veto Ci., c. naturae, rerum Ci.; pren. (o osebah) družabno dotikanje, občevanje s kom: ab omni mentione et contagione Romanorum abstinere L.

2. occ. kužen dotik, okuže(va)nje, nalezenje: Ca., Enn. ap. Ci., Pl., Col., pestifera L., ministeria invicem et contagio ipsa vulgabant morbos L., contagionem luis importare Plin., contagione morbosi pecoris perire Dig.

3. pren. okuže(va)nje nravi = poguben (kvaren, zli) vpliv, slab zgled, sooskrumba: Plin. iun., Fl., Lact., ubi contagio quasi pestilentia invasit S., Tusci fere omnes consciverant bellum; traxerat contagio proximos Umbriae populos L.; pogosto z gen.: c. conscientiae, illius sceleris, aspectūs Ci., imitandi belli Ci. okužljivo hlepenje, belli, criminis, facti dictive, furoris, illius mali L.; v pl.: contagiones malorum, quae a Lacedaemoniis profectae manaverunt latius Ci. zla, ki so prišla od Lakedajmoncev in se širila kakor kuga.