Franja

Westküste, die, zahodna obala

Westpolitik, die, zahodna politika

Westsamoa Zahodna Samoa

Westseite, die, zahodna stran

westward [wéstwəd]

1. samostalnik
zahodna stran (del)

in the westward of zahodno od

2. pridevnik
obrnjen proti zahodu

3. prislov
zahodno; v zahodni smeri

Afrik|a ženski spol (-e …) Afrika ( das ); (črna/podsaharska Schwarzafrika, južna Südafrika, severna Nordafrika, vzhodna Ostafrika, zahodna Westafrika)
v Afriki in Afrika
v Afriko nach Afrika

Afrika samostalnik
(celina) ▸ AfrikaPovezane iztočnice: Centralna Afrika, Južna Afrika, Podsaharska Afrika, Severna Afrika, Severovzhodna Afrika, Srednja Afrika, Subsaharska Afrika, Vzhodna Afrika, Zahodna Afrika, Črna Afrika

astrologija samostalnik
(veda) ▸ asztrológiaPovezane iztočnice: horarna astrologija, kitajska astrologija, medicinska astrologija, psihološka astrologija, tradicionalna astrologija, vedska astrologija, zahodna astrologija

Azija samostalnik
(celina) ▸ ÁzsiaPovezane iztočnice: Centralna Azija, Jugovzhodna Azija, Južna Azija, Osrednja Azija, Severna Azija, Srednja Azija, Vzhodna Azija, Zahodna Azija

brāca, slabše bracca, -ae, f, nav. v pl. brācae -ārum, f (germ. ali kelt.) hlače z dolgimi ohlapnimi hlačnicami, kakršne so nosila severna, zahodna in vzhodna ljudstva, pozneje pa tudi Rimljani: Luc., Carmen ap. Suet., Iuv., Lamp., Cod. Th., laxae O., Lucan., virgatae Pr., pictae, Sarmaticae Val. Fl.; pesn. v sg.: Persica braca O.

cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch

2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein

comitium -iī, n (comīre = coīre)

1. v sg. = zborišče, volišče, v Rimu prostor severno tik ob glavnem trgu (forumu), od katerega ga je ločevala sveta cesta (sacra via); po drugih je comitium zahodna polovica glavnega foruma: Pl., Varr., L., T. idr., quod crucem non posset in foro, non in comitio, non in rostris defigere Ci.; pren. uradno zborišče eforov v Šparti, eforej (ἐφορεῖον): si Spartae privatus in comitio esset N.

2. pl. comitia -ōrum, n zbor vsega rimskega naroda, sklican od pooblaščenega oblastnika, da sklepa o državnih poslih, voli državne oblastnike, sodi o glavnih zločinih ipd., narodni zbor, komicije: Varr., Suet. idr. Komicije c. curiata, centuriata, tributa se razlikujejo po tem, ali se je glasovalo po kurijah, centurijah ali tribuah: Ci.; c. consulum ali consularia L. za volitev konzulov, c. censorum, quaestoria, tribunicia Ci. ep. za volitev cenzorjev, kvestorjev, tribunov, c. amicorum N. kjer so se dali voliti prijatelji, Dolabellae comitiorum dies Ci. Dolabelov volilni dan, habere comitia populi Ci. imeti komicije, comitia haberi coepta sunt Ci., comitia fiunt regi creando L. potekajo za volitev kralja, comitiis consularibus factis Ci. ep., quis comitiis praefuit? Ci. je vodil … zbor; pren.: Pseudolus mihi centuriata habuit capitis comitia Pl. mi je izrekel smrtno obsodbo, ibo intro, ubi de capite meo sunt comitia Pl. kjer se odloča o moji glavi; pren. o narodnih zborih zunaj Rima: satis putabat se ad comitia (namreč k narodnemu zboru za volitev najvišjega svečenika na Siciliji) tempore venturum, si … Ci., c. praetoria Boeotorum L.

dolžin|a [ou̯] ženski spol (-e …)

1. die Länge, -länge (besede Wortlänge, čolna Bootslänge, hlačnice Beinlänge, kabla Kabellänge, koraka Schrittlänge, kovice Nietlänge, krila Rocklänge, nosu Nasenlänge, objekta Werklänge, rokava Ärmellänge, stopnice Stufenlänge, vboda Stichlänge, vlakna Faserlänge, zavijačenja Einschraublänge, izmerjena Vermessungslänge, izredna Überlänge, minimalna Mindestlänge, nakladalna Ladelänge, pozicijska Positionslänge, skupna Gesamtlänge)
valovna dolžina fizika die Wellenlänge
dolžina loka/ločna dolžina matematika die Bogenlänge
zemljepisna dolžina geografija geographische Länge
vzhodna dolžina geografija östliche Länge
zahodna dolžina geografija westliche Länge
stopnja dolžine geografija der Längengrad
ki ohranja dolžine längentreu
dolžina dneva die Taglänge
rastlinstvo, botanika ki nanj dolžina dneva ne vpliva tagneutral
razlika v dolžini der Längenunterschied
po vsej dolžini auf der ganzen Länge
rast v dolžino das Längenwachstum
za (eno) dolžino um eine Länge
za dolžino konja um eine Pferdelänge
za dolžino nosu um eine Nasenlänge

2. izmerjena oddaljenost: die Weite, -weite (meta Wurfweite, razpetine Spannweite, skoka Sprungweite); (trajanje) die Dauer, -dauer (projekcije Vorführdauer); dimenzija: die Längenausdehnung

elongacija samostalnik
1. astronomija (o oddaljenosti planetov) ▸ elongációPovezane iztočnice: vzhodna elongacija, zahodna elongacija

2. medicina, biologija (podaljšanje; raztezanje) ▸ elongáció

Eurōpa -ae ali Eurōpē -ēs, f (Εὐρώπη; prim. semit. ereb zahodna dežela) Evropa,

1. celina, poseb. v nasprotju z Azijo: Varr., Ci., N., S., H., Cu. idr. Od tod adj. Eurōpaeus 3 (Εὐρωπαῖος) evropski: Europaei adversarii N., Scythae, quos Europaeos vocant Cu. Eurōpēnsis (Eurōpiēnsis) -e, evropski: Vop.

2. hči fen. kralja Agenorja in Telefase, Kadmova sestra, ki jo je Zevs v bikovi podobi odvedel iz Sidona na Kreto (kretsko naseljevanje!), kjer mu je rodila Minosa, Radamanta in Sarpedona: Varr., Ci., H., O., Pr.; met. Evropa = z Evropino sliko okrašeno stebrišče na Marsovem polju: Mart. Od tod adj. Eurōpaeus 3 Evropin: dux Europaeus O. Evropin sin (Minos).

Evrop|a [ó] ženski spol (-e …) Europa ( das )
Južna Evropa Südeuropa
Srednja Evropa Mitteleuropa
vzhodna Evropa Osteuropa
Zahodna Evropa Westeuropa
Severna Evropa ( das ) Nordeuropa

Evropa l'Europe ženski spol

Srednja Evropa l'Europe centrale
Vzhodna Evropa l'Europe orientale
Zahodna Evropa l'Europe occidentale

Evropa samostalnik
1. (celina) ▸ EurópaPovezane iztočnice: Jugovzhodna Evropa, Južna Evropa, Severna Evropa, Srednja Evropa, Vzhodna Evropa, Zahodna Evropa

2. v političnem kontekstu (Evropska unija) ▸ EurópaSredstva, ki jih bo Evropa namenila širitvenemu procesu, niso majhna. ▸ Nem csekélyek azok az eszközök, amelyeket Európa a bővítési folyamatra szán.

3. v športnem kontekstu (evropsko tekmovanje) ▸ Európa [Euroliga]Vse štiri ekipe so si že zagotovile igranje v Evropi, kar je želja vseh rokometnih prvoligašev. ▸ Mind a négy csapat biztosította magának a részvételt az európai játékokon, ami minden első ligában játszó kézilabdázó vágya.

4. v mitologiji (bajeslovno bitje) ▸ Európé
Evropa je Zevsu rodila tri sinove. ▸ Európé három fiút szült Zeusznak.

5. astronomija (naravni satelit) ▸ Europa
Jupiter ima prek 60 lun, štiri največje so Io, Evropa, Ganimed in Kalisto. ▸ A Jupiternek több mint 60 holdja van, a négy legnagyobb az Io, az Europa, a Ganymedes és a Callisto.

hemisfera samostalnik
1. anatomija (o možganih) ▸ agyfélteke, hemiszféraPri mlajših otrocih je delovanje obeh hemisfer bolj povezano. ▸ A fiatalabb gyermekeknél a két agyfélteke működése nagyobb mértékben kapcsolódik össze.

2. geografija (polobla) ▸ félteke, félgömb, hemiszféraVremenske fronte se na obeh hemisferah običajno pomikajo od zahoda proti vzhodu. ▸ Az időjárási frontok mindkét féltekén általában nyugatról kelet felé mozognak.

hībernus 3 (iz *heimrinos, prim. gr. χειμερινός, gl. hiems)

1. zimski, pozimi: castra Ca. fr., L. idr., prezimovališče, fici Ca., Col., mensis Sen. ph., menses Ci., Suet., tempora Ci., imber V., Mel., T., glans (želod), pulvis, sidus V., soles V., O. zimski sončni sij, Lycia V. kjer Apolon prezimuje, annus H. ali tempus anni Auct. b. Alx. zimski letni čas, Alpes H., T. zimske = mrzle, expeditio L. zimski, grando O., occidens L., Vitr. zimska večerna (zahodna) stran, oriens Col., aër Vitr., sol Cels., nives Q., pirum Plin. (hruška) ozimka, rosa Mart., arctos Val. Fl., hiberna (sc. bella) flentes Val. Fl., h. vultus Iovis Val. Fl. mrzel, Iuppiter Stat., miles Sen. tr., legiones Suet. ki prezimujejo v šotorih, vigiliae Gell. zimske noči brez spanja. — Od tod subst.
a) hībernum -ī, zimski čas: in hiberno Min.; adv. abl. hībernō v (ob) zimskem času, pozimi: Dig., Cypr., Cael., hiberno servantur mella Pall.
b) hīberna -ōrum, n α) (sc. castra) (pre)zimov(al)išče, zimovnik: Suet., Fl. idr., cohortes in hiberna misit Ci., hiberna cum legato praefectoque tuo tradidisses Ci., exercitum in hibernis collocare C., in Belgis omnium legionum hiberna constituere C., exercitum in hiberna … deducere C., Fabium cum sua legione remittere in hiberna C., cum tribus legionibus … trinis hibernis hiemare C., tres legiones ex hibernis educere C., ex hibernis discedere, egredi C., dies hibernorum C. čas bivanja v prezimovališču, hiberna sumpserant non ad usum belli, sed … N., in (ad) hiberna proficisci S., milites … ex hibernis in expeditionem evocare S., ibi hiberna aedificare L., ibi hiberna habere L., in hiberna Antiocheam concedere L., relictis hibernis T., isdem hibernis tendentes (legiones) T.; pesn.: terna transierint hiberna V. = tri zime. β) (sc. stabula) prezimovališče za živino, zimska ograda, zimski hlev (naspr. aestīva): Varr., Dig.

2. metaf. buren, viharen: flatūs, ventus V., mare razburkano zimsko morje H., Plin.; neutr. sg. adv.: increpui hibernum Pl.