Franja

plême tribe; race; clan; genus; (poreklo, izvor) origin, stock, extraction, lineage; birth, strain

živina za plême breeding cattle

plême (-éna) n

1. tribù

2. vet. razza:
živina za pleme bestiame di razza

primer|en [é] (-na, -no)

1. geeignet (für), tauglich; (pravi) richtig

2. (primerjen) -gerecht (času zeitgerecht, otrokom kindgerecht, trgu marktgerecht, za računalniško obdelavo computergerecht, za strel [schußgerecht] schussgerecht, za šolo - besedilo, knjiga schulgerecht), -gemäß (času zeitgemäß, otrokom kindgemäß, stanu standesgemäß)

3. kritika, spoštovanje, ugovor: angebracht, angemessen; spoštovanje, cenjenje: gebührend, geziemend

4. hrana: zuträglich, bekömmlich; prehrana: richtig

5. za kako rabo: -fähig (za patentiranje patentfähig, za tisk druckfähig, kot književna snov literaturfähig, za boljšo družbo salonfähig, za družbo gesellschaftsfähig, za na dvor hoffähig, za impregnacijo impregnationsfähig, za izkoriščanje rudarstvo ausbeutungsfähig, za izvoz exportfähig, za koalicijo koalitionsfähig, za predelavo rudarstvo hüttenfähig, za skladiščenje lagerfähig)

6. (zrel) -reif (za proizvodnjo produktionsreif, za serijsko proizvodnjo serienreif, za objavo publikationsreif)

7. (usposobljen) -tüchtig (za plovbo seetuchtig), -tauglich (za tropsko podnebje tropentauglich, za pleme zuchttauglich)

8. (ustrezen) -bar (za bivanje bewohnbar, za plovbo - voda schiffbar, za skladiščenje lagerbar, za splavarjenje flößbar)

9. (ugoden) -freundlich (za otroke kinderfreundlich, za družine familienfreundlich, za mačke katzenfreundlich, za kožo hautfreundlich)

10.
primeren za filtriranje filterfein
primeren za kopanje voda: badewarm
primeren za mladino film, predstava: jugendfrei
|
na primeren način in geeigneter Weise
biti primeren (spodobiti se) sich schicken, sich gebühren, (biti uporaben) sich eignen, za funkcijo, delo: das Zeug haben zu, (biti v redu) passen
ne biti primerna družba kein Umgang sein (für)
ob primerni priložnosti bei passender Gelegenheit

primernost [é] ženski spol (-i …)

1. die Eignung, die Tauglichkeit; die Richtigkeit

2. (primerjenost) die -gerechtigkeit (času Zeitgerechtigkeit, otrokom Kindgerechtigkeit, trgu Marktgerechtigkeit, za šolo - besedila, knjige Schulgerechtigkeit); die -gemäßheit (času Zeitgemäßheit, otrokom Kindgemäßheit, stanu Standesgemäßheit)

3. kritike, spoštovanja, ugovora: die Angemessenheit

4. hrane: die Zuträglichkeit, Bekömmlichkeit; prehrane: die Richtigkeit

5. za kako rabo: die -fähigkeit (za patentiranje Patentfähigkeit, za tisk Druckfähigkeit, kot književna snov Literaturfähigkeit, za družbo Gesellschaftsfähigkeit, za izkoriščanje rudarstvo Ausbeutungsfähigkeit, za izvoz Exportfähigkeit, za koalicijo Koalitionsfähigkeit, za predelavo rudarstvo Hüttenfähigkeit, za skladiščenje Lagerfähigkeit)

6. (zrelost) die -reife (za proizvodnjo Produktionsreife, za serijsko proizvodnjo Serienreife, za objavo Publikationsreife)

7. (uporabnost) die -tüchtigkeit (za plovbo Seetuchtigkeit), die -tauglichkeit (za tropsko podnebje Tropentauglichkeit, za pleme Zuchttauglichkeit)

8. (ustreznost) die -barkeit (za bivanje Bewohnbarkeit, za plovbo - voda Schiffbarkeit, za skladiščenje Lagerbarkeit, za splavarjenje Flößbarkeit)

9. (ugodnost) die -freundlichkeit (za otroke Kinderfreundlichkeit, za družine Familienfreundlichkeit, za mačke Katzenfreundlichkeit, za kožo Hautfreundlichkeit)

10. za delo, funkcijo: die Befähigung
dokazati (svojo) primernost za delo, funkcijo: den Befähigungsnachweis erbringen
preizkus primernosti die Eignungsprüfung

Querquētulānus (querquētulānus) 3 (*querquētulum = demin. h querquētum) kverkvétulski, hrastov(in)ski, dobov(in)ski: Querquetulanus mons T. Kverkvetulski grič (hrib) v Rimu (staro ime griča Celij, Caelius mons), Querquetulanum sacellum Varr. malo svetišče na Kverkvetulskem griču (hribu), Querquetulana porta Plin., porta Querquētulāna Fest. Kverkvetulska vrata (staro ime za vrata, pozneje imenovana porta Caelimontana), Querquetulanae virae (= virgines) Fest. hrastove device = nimfe, vladarke kake hrastovine (hrástovja). — Subst. Querquētulānī -ōrum, m Kverkvetuláni, Kverkvétulci = „Hrastovci“, „Dobnikarji“, pleme v Laciju: Plin. — Soobl. Querquētulārius 3 kverkvetulárijski, kverkvétulski, hrastov(in)ski, dobov(in)ski: intra portam, quae ab eo dicta sit Querquetularia Fest.

Ramnēs -ium, m (beseda neugotovljenega izvora, najverjetneje etr.) ali subst. adj. Ramnēnsēs -ium, m Rámni (Rámnijci, Ramnénzi), ena od treh najstarejših tribus, na katere je bil razdeljen rimski narod pod Romulovo vladavino: Ramnes (latinsko pleme), Tities (sabinsko pleme), Luceres (tuskijsko oz. etruščansko). Po teh plemenih se imenujejo tri centurije (centuriae) konjenikov (vitezov), ki jih je ustanovil Romul: Ramnenses (Ramnijci, Ramnenzi) Titienses (Titijci, Titienzi), Luceres (Luceri oz. Lukeri). Obl. Ramnēs se nav. uporablja za tribus: Varr., Pr., O., Fest.; le redko za centurijo, npr. L. 1, 36, 2. Obl. Ramnenses se redko uporablja za tribus: Varr.; nav. za centurijo: Ci., L., Aur. Od tod pesn. celsi Ramnes H. = iuniores ponosni vitezi, gosposka mladež (gizdalini; izobraženo, za glasovanje sposobno občinstvo). — Kasnejša soobl. Ramnētēs -um, m: Serv.

Opomba: Nom. sg. Rhamnēs: Prisc.; gen. Rhamnetis in Rhamnis: Prisc.; gen. pl. Rhamnensium: Ci. (De re publica 2, 36).

Sabīnī -ōrum, m Sabín(c)i, staroitalsko pleme v srednji Italiji ob Naru in Aternu, severovzhodno od Rima; njihova mesta so bila Amiternum, Corfinium, Cures, Reate: CA. AP. SERV., VARR., CI., L., O., H.; meton. Sabínsko, Sabínska dežela: ex Sabinis VARR., L., V., in Sabinos VARR., ardui Sabini H.; occ. posestvo na Sabínskem, Horacijeva podeželska pristava na Sabinskem ob Digenciji, severovzhodno od Tiburja: satis beatus unicis Sabinis H.; sg.

1. Sabīnus -ī, m Sabínec: L.; tudi Sabín, eponimni heroj sabinskega ljudstva.

2. Sabīna -ae, f Sabínka: IUV., STAT.; v pl.: O., PR., MART. Od tod
a) adj. Sabīnus 3 sabínski: COL., STAT. idr., lingua VARR., ager VARR., CI., H., proelium CI., castra, exercitus, mater, mulier L., gens, patres O., baca IUV. oliva, faex MART. sabinsko olje (ki je močno dišalo), herba Sabina CA., V. (Culex), O., PR., COL., PLIN., AP. H. (Iuniperus Sabina LINN.) sabinski brin (sabinska brin(j)a), ki so jo uporabljali za kadilo, ille rex (= Numa) LACT.
b) subst. Sabīnum -ī, n (sc. vinum) sabínec, sabínsko vino: vile potabis ... Sabinum H. – Adv. Sabīnē po sabinsko = v sabinskem jeziku: VARR.

Telchīnes -um, m, acc. -ăs (Τελχῖνες) Telhín(c)i, svečeniško pleme na Kreti, ki se je preselilo na Rodos. Bili so strokovnjaki za obdelovanje kovin; po ljudskem verovanju so jih imeli za čarodeje in vrače, pa tudi za zlobne demone: O., Stat., Char., Serv.

Venetī -ōrum, m (Ἐνετοί, pozneje Ἑνετοί; od tod pri Polibiju Οὐένετοι) Véneti

1. ljudstvo, ki je živelo ob severozahodni obali Jadranskega morja na ozemlju današnje Benečije, izhajalo pa naj bi iz paflagonskega plemena Enetov ali Henetov (gl. Antēnor): N. fr., L., Mel., Plin., Sil., T., Iust.; sg. kolekt. Venetus -ī, m Vénet: Lucan. Od tod
a) adj. Venetus 3 vénetski: Eridanus Pr., gentes Sil., terrae Mart., Vergilius Macr., Mantua Sid.
b) subst. Venetia -ae, f (Ἐνετική) Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: L., Plin., Vell. idr.

2. keltsko pleme v Lugdunski Galiji na južni obali Bretanje; njihovo glavno mesto je bilo Venetae Venete (zdaj Vannes): C., Fl. Od tod
a) subst. Venetia -ae, f Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: C.
b) adj. Veneticus 3 vénetski: bellum C. Rimljanov z Veneti, insulae Plin.

3. pleme v Aziji: Mel.

4. inačica za Venedī (gl. Venedī).

vindex -icis, m, f (beseda etim. ni natančno pojasnjena; morda iz *veni [*vini] in dicere; veni [vini] najbrž sor. z irskim fine velika družina (rodovina), sorodstvo, pleme, fin-gal morilec člana rodovine, s starogalskim Veni-carus svoje rodovine vreden, s stvnem. wini rodovinski, prijatelj; *veni-dic-s [*vini-dic-s] bi bil torej tisti, „ki pred sodnikom pove, da je kdo „pripadnik njegovega rodu“ in ga lahko brani kot porok ali „tisti, ki zahteva prisoditev kake stvari kot rodbinske lasti“, ali „tisti, ki napove krvno maščevanje“, tj. da bo njegov rod krvavo maščeval kako storjeno mu krivico; prim. lat. vindicō [vendicō], vindiciae in venus eris)

1. kdor kje posega vmes, odločevalec: dignus vindice nodus H. zaplet, vreden, da ga kdo (kak bog) razreši.

2. tisti (tista), ki zahteva kako pravico, tisti (tista), ki vzame koga v zaščito, porok (porokinja), garant (garantinja), branitelj (braniteljica), zaščitnik (zaščitnica), zavetnik (zavetnica), rešitelj (rešiteljica), osvoboditelj (osvoboditeljica): Pl., Sen. tr., Cl., Dig. idr., vindex ab eo, quod vindicat, quo minus is, qui prensus est, ab aliquo teneatur Fest., assiduo vindex adsiduus esto proletario civi, quoi quis volet vindex esto Tab. XII ap. Gell., Milo vindex vestrae libertatis Ci., habet sane populus tabellam quasi vindicem libertatis Ci., vindex aeris alieni Ci. zaščitnik upnikov, maiestatis imperii L., regni Iust., periculi L. rešitelj iz revščine, iniuriae L. branitelj zoper krivico, vindex ultorque parentis O., timuere dei pro vindice terrae (= pro Hercule) O., vindice decepto O. prekanivši (ukanivši) čuvarja zlata (zmaja); kot adj. = braneč kaj, potegujoč se za kaj: vox una vindex libertatis L., vindicibus pacatus viribus orbis O. od braneče moči (Herkulove).

3. kaznovalec (kaznovalka), maščevalec (maščevalka), starejše osvetnik (osvetnica): te vindicem coniurationis vis esse Ci., custos ac vindex cupiditatum Ci., carcer vindex nefariorum Ci., Furiae deae … vindices facinorum et scelerum Ci., tu debita vindex huc ades Stat. (o Tizifoni), iniuriae L. preprečevalec; occ.: vindex rerum capitalium S. izvrševalec kazni v kazenskih pravdah, rabelj, krvnik; pren.: honori posterorum tuorum ut vindex fieres Pl. da postaneš tako rekoč rabelj časti … = da omadežuješ čast … ; kot adj. = maščujoč, maščevalen, kaznujoč, kaznovalen: vindice flammā everti penates O., facta virûm multantes vindice poenā, Eumenides Cat. — Kot nom. propr. C. Iūlius Vindex Gáj Júlij Víndeks iz knežjega rodu Akvitancev, propretor v severni Galiji v času cesarja Nerona, zoper katerega se je dvignil l. 67 po Kr.: T.

živína (kolektivno) ganado m ; res f ; fig bruto m , bestia f

velika (mala) živina ganado mayor (menor)
pitana živina ganado m cebado (ali cebón), ganado m de engorde
vprežna živina animal m de tiro, bestia f de labor
velika, visoka živina (fig) alto personaje m, personaje m influyente (ali fam de muchas campanillas)
20 glav živine veinte cabezas f pl de ganado
stanje živine número m de reses
klavna živina ganado de matadero (ali de carne)
živina za pleme ganado de cría
reja (rejec) živine cría f (criador m) de ganado
čreda živine rebaño m (de ganado)
trgovec (trgovina) z živino tratante m (comercio m) de ganado(s)
rediti (pasti) živino criar (guardar) ganado

племя n pleme; (zast.) ljudstvo; (zast.) rod;
на племя za pleme

развод m ločitev (zakona), razporoka; razmnoževanje;
на p. za seme, za pleme;
р. караула (voj.) izmenjava straže;