Franja

maintenir* [mɛ̃tnir] verbe transitif vzdrževati, ohraniti (v istem stanju); (trdno) držati; podpirati; vztrajati pri; vztrajno trditi; verbe intransitif vzdržati

se maintenir vzdrževati se, ostati, ohraniti se (v istem stanju)
maintenir en bon état vzdrževati v dobrem stanju
se maintenir dans un bon état d'entraînement (sport) držati se v dobri formi
maintenir en réserve držati, hraniti v rezervi
maintenir sa santé, se maintenir en bonne santé ostati pri dobrem zdravju
maintenir la paix, l'ordre ohraniti mir, red
(populaire) alors, ça va? ça se maintient? no, ali gre? vse po starem?

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

modus -ī, m (prim. meditor, moderor, modestus)

1. mera, merilo: modos, quibus metirentur rura, alius alios constituit Varr., omnia ad fortunae suae modum exigere Cu.

2. occ. kot glasbeni t.t. časovna mera, takt, ritem, tonovski način, napev, melodija: lyrici O., modum dare remis O., flebilibus modis concinere Ci., in modum dicite, concinite Cat., vertere modum H. glas (ton) spremeniti, drugače uglasiti, saltare ad tibicinis modos L. po piskanju, po glasbi, fidibus Latinis Thebanos aptare modos H. tebansko = Pindarjevo = lirsko pesništvo, pindarsko liriko.

3. konkr. mera, ki jo ima kaka stvar, velikost, dolžina, višina, širina, obseg, prostornina, množina, obilica idr.: Pl., Col., agri certus modus C., agri modus non ita magnus H., hastae modum duplicavit N., modum lateris (oprsje) ambire Macr., saepe etiam manibus nexis ex ordine trunci circuiere modum (obseg) O., vestis, pomorum ingens modus Cu. množina, obilica, mensurae N. velikost mere, ad hunc lunae modum Cu. po tej lunini meni, modum hominis excedere Cu., superare humanarum virium modum L., elatus supra modum (utesnjen stan) hominis privati L.

3. metaf.
a) mera = meja, cilj, konec: Stat., Vell., est modus in rebus (vse ima svojo mero), sunt certi denique fines H., finem et modum transire Ci., modus vitae Pr. določeni (namenjeni) konec (cilj) življenja (= gr. τοῦ βίου τέλος), sit modus exsilio Ci., Tibur sit modus lasso H., modum habere Pl. mero imeti, modum habere (adhibere) alicuius rei Ci. ali modum habere in aliquā re L. mero imeti (poznati) pri (v) čem, si modus adiceretur T. ko bi se občinstvo pri tem držalo mere, modum facere sumptibus, rebus secundis, irae L. ali laudi Cu. mejo (po)staviti, konec narediti čemu, ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati kaj, ovreti (ovirati); tako tudi modum statuere ali constituere alicui rei Ci., operi modum dare Eutr. delo končati, mihi non tam copia quam modus in dicendo quaerendus est Ci., extra (praeter) modum Ci. čez mero; z gen. gerundii: modum lugendi facere Ci.; pesn. z inf.: nec modus inserere simplex V.; occ. mera in cilj pri delu in nedelu, umerjanje, umerjenost, zmernost: modum adhibere N. mere se držati, poznati (imeti) mero, modum suae vitae habere Ter. uravnati si življenje, imitari caelestium ordinem vitae modo et constantiā Ci. z urejeno enakomernostjo (enoličnostjo) življenja, de cupiditatibus, de modo, de continentiā dicendum est Ci., neque modum neque modestiam victores habent S., sine modo modestiāque ali sine modo ac modestiā S., L.
b) pravilo, predpis: aliis modum pacis ac belli facere L. predpisovati drugim mir in vojno = dajati zakone glede miru in vojne, in modum venti L. kakor dopušča (veje) veter, imperium magistratuum ad pristinum modum redigere Vell., hunc (sc. Lysiam) amplectuntur istius nominis modum Q. tega imajo njegovi častilci za vzor po njem imenovanega govorniškega sloga; occ. α) natančnejše določilo, dodano pri sklepanju kakega pravnega posla: sub hoc modo accipere fideiussorem Icti., insulam hoc modo, ut aliam insulam reficeres, vendidi Icti. β) testamentarno določilo, oporočno naročilo, kako naj prejemnik ravna z namenjenim mu volilom: sub modo legare Icti., donationes, quae sub modo conficiuntur Icti. γ) vnaprej določeni način izvajanja pri uvajanju služnosti: modum adici servitutibus constat Icti.
c) način, vrsta: concludendi, hominis occidendi Ci., modus vitae Ci. način življenja (v nasprotju z m. vitae pod 3. a), si quis modus (sc. est) V. če je še mogoče, tali modo (tako) LXVII annos complevit H., temptat mille modis H., quibus modis S. s kakšnimi postopki (= sredstvi), ad hunc modum loqui C. takole; od tod modo, ad modum, in modum z gen. ali atrib. adj. kakor, kot, po, na: pecorum modo occidere T. poklati kakor ovce, servorum modo L., servilem in modum Ci. kakor sužnji, (po) suženjsko, vitri, torrentis modo Plin. Ci., non tuo hoc fiet modo Pl., po tvoje, po tvoji volji, humano modo peccare Ci., non tuo hoc fiet modo Pl. po tvoje, po tvoji glavi, sine meo me vivere modo Ter. po moji glavi, ad modum fugientium L., in paeninsulae modum circumlui (sc. mari) L., hostilem in modum Ci. sovražno, kakor sovražniki, perire in perpetuum modum Pl. na način, ki bo večno trajal, in picturae modum Sen. ph. Zveze: quo modo? Ci. na kak način? kako?, quonam modo? Ci. kako le? kako neki?, nullo modo Ci. nikakor ne, alio modo Pl. sicer, drugače, non eodem modo … quo Sen. rh. ne tako … kakor, quocumque modo Pr. na vsak način, vsekakor = quoquo modo Plin. iun., quodam modo Ci. nekako, tako rekoč, dejal bi, aliquo modo Ci. nekako, nekaj, quovis modo (po svoji volji) imperare Pr., omni modo Ci. prav prizadevno (živo), omnibus modis Kom. na vse načine, kakor le mogoče, v vsakem oziru, multis modis Kom., Ci. raznovrstno, mnogoter(n)o, v mnogoter(n)em oziru, mirum in modum C. čudovito, zelo, maiorem in modum Ci. več, bolj, miris modis Kom. čudovito, izredno, quem ad modum Ci. kako, kakor, eius ali huius modi Ci. te vrste, tak(šen), cuius modi Ci. katere (kak(r)šne) vrste, kak(r)šen, cuiusque modi Ci. vsake vrste, vsakršen, cuiusdam modi Ci. neke vrste, neki, cuiuscumque modi Ci. katere koli (kakršne koli) vrste, unius modi Ci. ene (iste) vrste, enoten; nekatere od teh zvez najdemo tudi v obl. ixpt.: eiusmodi, quomodo, quemadmodum.
d) kot gram. t.t. vsaka glagolska oblika, poseb. naklon: faciendi, patiendi modus Q. tvorni, trpni način, infinitus m. Gell. nedoločnik, fatendi m. Q. (pri poznih slovničarjih indicativus m.) povedni naklon, povednik, indikativ, imperandi modus M. velelnik, velelni naklon, imperativ.

moj [ó] (môj|a, -e) mein, meine, mein; samostalniško Meiner, Meine, Meines, der/die/das Meine, der/die / das Meinige; svojci: die Meinigen množina
biti moj mir gehören (das gehört mir)
moja malenkost meine Wenigkeit
moje vse mein ein und alles
vse, kar je v moji moči mein Mögliches
to ni v moji moči das steht nicht in meiner Gewalt/Macht
delo mojih rok das Werk meiner Hände
| ➞ → žalost, groza, mnenje, oči itd.

nichts nič (er weiß nichts/hat nichts ničesar/nič ne ve/nima); gar nichts sploh nič, čisto nič; nichts anderes nič drugega; und weiter nichts in nič drugega/in nič več kot to; nichts als X nič razen Xa, nič drugega kot samo X; wie samo; [soviel] so viel/so gut wie nichts skoraj nič; nichts für ungut brez zamere; nichts weniger als (gut) še malo ne (dober), vse drugo prej kot (dober); nichts mehr und nichts weniger als natanko, nič več in nič manj kot; sich in nichts auflösen razbliniti se; das macht nichts nič ne de; dagegen ist nichts zu sagen tu ni kaj reči; um nichts zastonj, za prazen nič; um nichts und wieder nichts za prazen nič; mir nichts, dir nichts meni nič, tebi nič; zu nichts (führen) nikamor (peljati); zu nichts bringen/kommen biti neuspešen, ne peljati nikamor; mach dir nichts daraus ne ženi si tega k srcu; nichts da! nak!, jok! Wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren. Kjer ni, še vojska ne vzame.

ob predlog:

1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)

2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …

3. (okoli) ovijati se: um

4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)

5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)

6.
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
priti ob kaj (etwas) verlieren
priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen

7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
sam ob sebi an sich

8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)

9. (poleg) außer, neben

10.
… ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit)

ōpera f

1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

2. delo, delovanje, učinek

3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti

4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

6. dobrodelna ustanova

7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

9. voj. utrdba

10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina

11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

12. ekst. operno gledališče

per-petuus 3 (petere iti)

1. krajevno drug drugega se držeč, stikajoč se, dotikajoč se, zaporedoma, zdržema tekoč, nepretrgano vrsto tvoreč, nepretrgan: Pl., perpetuae stationes, ut contingat inter se C., paludes C. vrsta močvirij, munitiones C. pas utrdb, montium dorsum Cu., mensae V. mize v dolgi vrsti, dolga vrsta miz, bovis tergum V. (Ecl.) nerazrezan; metaf.: oratio N. nepretrgan, skladen, res a perpetuis orationibus ad altercationem vertit L., historia Ci., carmen O., H. (= gr. κυκλικόν) kíklični (ciklični) spev, ki obsega ves krog bajk.

2. časovno neprenehoma (neprestano) trajajoč, neprestan, stalen: dies, triduum Ter. ali vita Ci., N. celo življenje, p. et sempiternus ignis Vestae Ci., perpetua et constans voluntas mea in rem publicam Ci., odium N. nespremenljivo, stalno, nenehno, dominatio N. dosmrtno vladarstvo, dosmrtna oblast, dictator Ci. diktator za vse žive dni, pax Ci. stalen mir, societas Ci. neprenehna zveza, fulmina perpetua, quorum significatio in totam pertinet vitam Sen. ph. bliski, pomenljivi za vse življenje, perpetuus Augustus Eutr. vedno Avgust = vselej povečevalec cesarstva (naslov poznejših cesarjev).

3. splošno veljaven, splošen: ius, quaestio Ci. Od tod adv.
a) perpetuē neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom, vedno: vincere Cass.
b) in perpetuum za vselej (vedno, zmeraj, zmerom), na (vse) veke: Ter., hanc pestem paulisper reprimi, non in perpetuum comprimi posse Ci.
c) abl. n perpetuō neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom: Ter., perpetuo in vallo permanere C., parvam exigui temporis usuram bonae de me opinionis postulo, ut eam, si, quae dixero, vobis probabo, perpetuo retineatis Ci., T. Pomponius Atticus, ab origine ultima stirpis Romanae generatus, perpetuo a maioribus acceptam equestrem obtinuit dignitatem N.; v istem pomenu tudi perpetuum: uti Stat. Subst. perpetuum -ī, n nenehnost, neprekinjenost, nepretrganost, stalnost: Lact.

Opomba: Nenavadni komp. perpetuius, superl. perpetuissimo curiculo: Ca. ap. Prisc.

povedati [é] (povem)

1. sagen, pesem, na pamet: aufsagen
povedati resnico die Wahrheit sagen
ni moči povedati es ist nicht zu sagen …
povedati na pamet aus dem Kopf aufsagen
do konca: aussprechen, ausreden (pusti, da povem [laß] lass mich ausreden)
povedati brez ovinkov Klartext reden
na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
ne moči povedati česa: (etwas) nicht über die Lippen bringen
odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
pošteno jih povedati komu deutlich werden, (jemandem) gehorig die Meinung sagen
v obraz povedati (jemandem (etwas)) ins Gesicht sagen, auf den Kopf zusagen

2. zgodbo, potek: erzählen, s svojimi besedami - zgodbo romana ipd.: nacherzählen
naprej povedati še komu: weitersagen, wiedererzählen
uvodoma povedati vorwegschicken, vorwegsagen
jokaje povedati komu kaj: (jemandem (etwas)) vorweinen, vorheulen

3. (sporočiti) mitteilen; (navesti) številke, podatke: angeben

4.
vse povedati (izdati) auspacken

5. podatki, številke: besagen, schließen lassen
|
Povej! heraus mit der Sprache!/heraus damit!
vredno, da se pove erzählenswert
če odkrito povem offen gestanden
povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist

prav¹

1. (pravilno) sklepati, izgovoriti, položen: richtig

2. (ne narobe) razumeti, slišati: recht

3.
imeti prav recht haben, im Recht sein
kot se potem izkaže: recht behalten
ne imeti prav nicht recht haben, im Unrecht sein
ali imam prav, če domnevam, da …? gehe ich recht in der Annahme, [daß] dass …?
dati prav komu: (jemandem) recht geben
ne dati prav komu: (jemandem) nicht recht geben
delati prav recht tun
prav imeti/storiti, (če) recht daran tun

4.
je/ni prav komu: (je/ni sprejemljivo) (jemandem) ist es (nicht) recht
tako je prav! das geht in Ordnung
meni je (tako) prav mir paßt es
vse, kar je prav! alles, was recht ist!
vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber

5.
biti prav obleka, obutev: passen, die richtige Größe haben
(ustrezati) passen (to mi ni prav das paßt mir nicht), (mit (etwas)) einverstanden sein
priti prav gut sein (za für), zustatten kommen (za für), von Vorteil sein

prezgodaj [ó] zu früh, verfrüht
vse prezgodaj [allzubald] allzu bald, [allzufrüh] allzu früh
prezgodaj razvit frühreif, otrok: altklug
to mi je prezgodaj das kommt mir zu früh

recht¹

1. (richtig) pravi; recht gehen imeti prav; auf dem rechten Fleck na pravem mestu; beim rechten Namen s pravim imenom; vom rechten Wege abkommen zaiti s prave poti

2. Mathematik Winkel: pravi (kot); rechte Stoffseite lice (blaga)

3. Adverb prav, es ist recht prav je; es ist mir recht meni je prav; es geschieht ihm recht prav mu je, to je zaslužil; recht verstehen razumeti prav; gehe ich recht in der Annahme... ali imam prav, če ..., ali prav domnevam, da...; recht tun storiti prav; alles, was recht ist vse kar je prav; recht machen narediti prav, ustreči; das ist nicht recht von dir to ni prav s tvoje strani

4. ganz recht! točno!; recht und schlecht za silo; erst recht zanalašč; nun erst recht sedaj pa še celo, sedaj pa zanalašč; gerade recht kommen priti kot zanalašč/kot naročen

réd¹ -a order; (odlikovanje) decoration; (ocena) mark; (urejenost) tidiness

brez réda in disorder
v rédu (kot treba) in due order
v vzornem rédu in apple-pie order, shipshape, all shipshape and Bristol fashion
po abecednem rédu in alphabetical order, alphabetically
po vrstnem rédu by turns, one after the other
zaradi réda (pravilnosti) for regularity's sake
v gosjem rédu in single (ali Indian) file
v rédu! all right!, O.K.!; okay!
besedni réd word order
bojni réd battle array, order of battle
cestni prometni réd traffic regulations pl
dnevni réd order of the day, agenda
vozni réd (railway, bus) timetable
vrstni réd order of precedence
Red hlačne podveze Order of the Garter
frančiškanski réd religija Order of St. Francis of Assisi
kapucinski réd Order of Capuchins
meniški réd monastic order
nemški viteški réd Teutonic Knights
viteški réd order of knighthood
templarski réd Knights Templars
družbeni réd social order
smisel za réd sense (ali love) of order
mir in réd law and order
nekaj ni v rédu v njegovi glavi (figurativno) he has a screw loose (in his head)
to ni v rédu (prav) this is not right (ali proper), this is not as it should be
račun je v rédu the bill (ali account) is correct
z njo ni nekaj v rédu there is something amiss (ali wrong) with her
soba je v najlepšem rédu the room is in apple-pie order
vse je v rédu all is in order, all is right
biti na dnevnem rédu to be on the agenda
dobil je dober (slab) réd (v šoli) he got good (bad) marks
sedaj je stvar v rédu the matter is settled now
dati, spraviti v réd to put in order, to tidy, to make tidy
imam rad réd I like things tidy (ali shipshape)
manjka mu réda he lacks order, he is unmethodical
vse iz réda spraviti to throw everything out of gear
držati, vzdrževati réd to keep order
obdržati na dnevnem rédu to keep on the agenda
pozvati k rédu (npr. demonstrante) to call to order
priti iz réda to come out of order
(v)stopiti v (cerkveni) réd to take holy orders, to go into the Church
zopet vzpostaviti réd to restore order

red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.

respirer [rɛspire] verbe intransitif dihati, zajeti sapo, priti spet do sape; figuré oddahniti si; figuré živeti; priti do izraza, nastopiti, pojaviti se; verbe transitif vdihavati, izdihavati; vsesavati; vieilli oddajati od sebe, širiti; izražati, dajati vtis

respirer par la bouche, par le nez dihati skozi usta, skozi nos
respirer un air corrompu, l'air de la montagne, de la mer vdihati pokvarjen, gorski, morski zrak
respirer une odeur, un parfùm vdihavati vonj, vonjavo
respirer la santé kipeti od zdravja
avoir de la peine à respirer s težavo dihati
ici tout respire le calme tukaj vse izraža mir, spokojno tihoto
il respire la bonté dobrota mu sije iz oči
toute sa personne respire l'orgueil vsa njegova oseba izraža oholost

Schluß, Schluss, der, (Schlusses, Schlüsse)

1. konec, ([Abschluß] Abschluss) zaključek; Schluß damit! konec!, mir!; Schluß jetzt! zdaj je pa zadosti!; Schluß mit konec z; Schluß machen mit narediti konec (čemu, s čim), (aufhören) nehati z; Schluß machen mit einem Menschen: pretrgati vse stike; Schluß sein: mit jemandem ist Schluß konec je (koga) (umrl bo); mit jemandem/etwas ist Schluß konec je s (kom/čim)

2. (Ladenschluss) zapiranje ([Schlußfolgerung] Schlussfolgerung) sklepanje, sklep; einen Schluß ziehen sklepati, skleniti

3. Tür: tesnenje;

4. guten Schluß haben dobro se zapirati

5. Technik stik der Weisheit letzter Schluß višek modrosti

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

stehen (stand, gestanden) stati; Kleidung: pristajati, stati; (sich befinden, sein) im Winkel, auf Rot, auf einer Liste, auf dem Programm, günstig, in der Ecke, die Sonne am Himmel, auf einer Seite, am Beginn, vor dem Bankrott: biti (v kotu, na rdečem, na seznamu, na programu, ugoden, v kotu, sonce na nebu, na eni/čigavi strani, na začetku, pred bankrotom); Thermometer, Barometer: kazati; in der Zeitung, auf etwas eine Strafe usw.: biti zapisan, biti predpisan; am Fließband, am Herd, an der Maschine: delati (pri tekočem traku, pri stroju, pri štedilniku); geschrieben stehen biti zapisan, pisati (in der Zeitung steht es geschrieben: v časopisu piše) ; Getreide, Chancen usw.: gut/schlecht stehen dobro/slabo kazati; zu stehen kommen priti (untereinander: priti eden pod drugega) ; teuer zu stehen kommen drago stati; Modell stehen biti za model; Pate stehen biti za botra; Wache stehen biti na straži, stražiti; seinen Mann stehen izkazati se; einen stehen haben imeti erekcijo, er hat einen stehen stoji mu; stehen und fallen mit stati in pasti z; gut stehen mit biti v dobrih odnosih z; politisch usw. stehen imeti politično itd. stališče;
an: am Fließband, an der Maschine stehen delati pri tekočem traku, pri stroju; am Herd stehen biti kuharica/gospodinja;
auf: auf der Straße stehen biti brezposeln;
außer: außer Frage stehen ne biti vprašljiv;
bei: stehen bei jemandem biti odvisno od (koga);
bis: stehen bis zum Hals, Fenster usw.: segati do (vratu, oken itd.);
für: stehen für biti sinomim za, garantierend: biti porok za; stellvertretend: zastopati (koga), biti na mestu (koga), biti eden od;
hinter: stehen hinter jemandem drzati s (kom), podpirati (koga); im: im ... Winkel stehen mit opisovati ... kot z; im Briefwechsel stehen mit dopisovati si z; im Einklang stehen mit biti v skladu z; im Gesicht stehen biti zapisan na obrazu; im Verdacht stehen biti osumljen (česa);
in: in Arbeit/Lohn/Brot stehen bei biti v službi pri; in Ansehen stehen imeti ugled; in Blüte stehen biti v cvetu, biti razcveten; gut in Futter stehen biti dobro rejen; in Konkurrenz stehen tekmovati z, konkurirati z; nicht in meiner/seiner Macht stehen (ne) biti v moji/njegovi moči; in dem Ruf stehen biti na glasu; in Saft stehen biti v soku;
mit: stehen mit gut, schlecht usw.: biti na (dobrem, slabem itd.); wie steht es mit ...? kako je (kaj) z ...?; sich stehen mit gut/schlecht biti v (dobrih/slabih) odnosih z;
nach: der Kopf/der Sinn steht mir (nicht) nach... je/ni mi do ...; [Schiffahrt] Schifffahrt der Wind steht nach Norden veter piha proti (severu);
um: stehen um gut, schlecht: biti dobro/slabo z;
unter: unter Anklage stehen biti obtožen (česa); unter Drogen stehen biti drogiran; unter Druck stehen biti pod pritiskom; unter jemandes [Einfluß] Einfluss stehen biti pod (čigavim) vplivom; unter Vertrag stehen bei imeti pogodbo z; unter Zwang stehen biti pod prisilo;
vor: vor dem Nichts stehen biti pred bankrotom, propasti: ich stehe vor dem Nichts vse je propadlo;
zu: stehen zu einer Angelegenheit usw. imeti odnos do; stehen zu jemandem: ne zatajiti (koga), držati s (kom), podpirati (koga); stehen zu seinem Wort: ne zatajiti (besede), ne požreti (besede); zu Diensten stehen biti na razpolago; es steht zu befürchten, hoffen: bati se je, upati je;
zum: zum Verkauf stehen biti naprodaj;
zur: zur Abstimmung stehen glasuje se o; zur Auswahl stehen biti na izbiro; zur Verfügung stehen biti na razpolago; sich gut/schlecht stehen biti na dobrem/slabem

summa -ae, f (subst. f. adj. summus)

1. najvišje mesto, prvo mesto, prvenstvo: solus summam habet hic apud nos Pl., qui (sc. equites Romani) vobis ita summam ordinis consilique concedunt, ut … Ci. prvo mesto v stanu in pri posvetovanju.

2. (pri računanju, štetju, številjenju) skupno število, vsota, seštevek, skupni znesek, ves znesek, izid, rezultat, súma, fácit: quanta istaec hominum summast? Septem milia Pl., summa litium Ci., summa omnium fuerunt ad milia CCCLXVIII C. vseh skupaj je bilo … , quarum omnium rerum (= quorum omnium hominum) summa erat capitum Helvetiorum milia CCLXIII … C., summam subducere ali facere ali conficere Ci. ves znesek povze(ma)ti, kaj sešte(va)ti, addendo deducendoque videre, quae reliqui summa fiat Ci.; pren.: omnem meorum maerorum summam edictavi tibi Pl., rationibus subductis summam feci cogitationum mearum omnium Ci. ep., propositā vitae eius velut summā partes singillatim … exsequar Suet., summa summarum Pl., Lucr., Sen. ph. ali summa summaï (= summae) Lucr. vsota vseh vsot, glavna posledica vsega (tega), glavni posledek vsega (tega); occ.
a) denarna vsota, novčna vsota, denarni znesek, denar: Ph., Plin. idr., de summa nihil decedet Ter., pecuniae summa praegrandis Ci., parvula summa Sen. ph. neznatna vsota, vsotica denarja, summam pecuniae augere L. ponudbi dodati, hac summā redempti L., creditor totius summae Q., actorem summarum … in cubiculum vocavit Suet.
b) množica, mnoštvo, grmada, starejše mnóž: mali, praedae Ci., summa copiarum L.

3. metaf.
a) vrhunec dovršenosti, vrhunec popolnosti, dovršenost, popolnost: ad summam operis perducere Q., huic studium et incrementum dederit utilitas, summam ratio et exercitatio Q., cum existimem … nec ad ullius rei summam nisi praecedentibus initiis perveniri Q.
b) glavna stvar, glavna točka, glavna vsebina, glavni predmet, bistvo, poglavitni smoter, zadnji namen, cilj in konec: in hoc summa iudicii causaque tota consistit Ci., leges autem a me edentur non perfectae … , sed ipsae summae rerum atque sententiae Ci., lectis rerum summis L., summa universi belli L., querelarum L., postulatorum L. glavne terjatve, propositorum Iust., epistulae Cu., hoc caput, … haec belli summa nefandi V. cilj in konec.
c) celota, skupnost, celotnost, vkupnost, celokupnost, skupek, obseg, obsežek: virium Cu., summā omnia constant O. v vsem, vitae summa brevis H. celota = vsa doba kratkega življenja, pertinet ad summam Q., summa exercitūs C. vodstvo vse vojske, vrhovno vodstvo vojske, vrhovno poveljstvo nad vojsko, summa belli C., N. vodstvo vse vojne, vrhovno poveljstvo v vojni, summa imperii C. vrhovno poveljstvo (poveljništvo), nadpoveljstvo, summa imperii maritimi (na morju) N., summa imperii custodiae N. vrhovno nadzorstvo nad jetniki, unius summa imperii Iust. celotnost vladarstva, summa (omnium) rerum ali rerum summa vrhovno vodstvo vseh stvari, poseb. vojne, vsa oblast, najvišja (vrhovna) oblast: ad te summa solum … omnium rerum redit Ter., is, qui summam rerum administrabat Ci., alter (sc. imperator) libere ad summam rerum consulere debet C., quorum (sc. principium) ad arbitrium iudiciumque summa omnium rerum consiliorumque redeat C. zadnja odločitev pri posvetovanju in dejanju, rerumque summa ad Antipatrum defertur N., de summa rerum decernere L. ali certare T., rerum consule summae O. za vesoljni svet; včasih je summa rerum = skupni položaj, splošni položaj: consilium de summa rerum Beryti habitum T.; discrimen summae rerum L. vse državne blaginje, poscit summam sceleris T. vrhovno vodstvo, summa victoriae C. popolna odločitev; haec summa est; hic nostri nuntius esto V. to je skupek (obseg) mojega naročila; ad summam nihil proficere Ci. ali nihil in summam proficere T. v vsem, nihil proficere in summam belli L. ali pacis T. v vsem za vojno (mir), glede na vojno (mir) ne opraviti (doseči) ničesar. Adv.
a) ad summam Ci. v vsem, skratka, sploh;
b) in summā Ci., Plin. iun., T. v vsem, (v)obče, skratka, sploh; poznolat. in summa = naposled: in summa victus occumbit Iust.