Franja

déplacer [deplase] verbe transitif premestiti; prestaviti, premakniti; marine spodrivati; figuré potisniti na drug tir, premikati; presaditi

se déplacer premikati se; potovati
déplacer la table prestaviti mizo
déplacer un élève bavard presesti klepetavega učenca
déplacer un fonctionnaire premestiti uradnika
déplacer le problème preložiti, preusmeriti problem, namesto da bi ga rešili
déplacer la question začeti, preusmeriti diskusijo zunaj vprašanja
ce navire déplace 1000 tonnes ta ladja spodriva 1000 ton
se déplacer vers l'arrière, vers l'avant (militaire) iti nazaj, naprej

deževati glagol
1. v 3. osebi (o dežju) ▸ esik, esik az esőČe bo deževalo, prireditev odpade. ▸ Ha esik, elmarad a rendezvény.

2. v 3. osebi (o predmetih) ▸ záporoz
Delci asteroidov dežujejo z neba. ▸ Aszteroiddarabok záporoztak az égből.
Bombe so deževale na mesto. ▸ Bombák záporoztak a városra.

3. v 3. osebi (zgrinjati se) ▸ záporozNaenkrat so ideje pričele kar deževati. ▸ Az elképzelések elkezdtek egyszerre záporozni.
Obsodbe dežujejo z leve in desne. ▸ kontrastivno zanimivo Jobbról-balról bombázzák a bírálataikkal.

divided [divádid] pridevnik
razdeljen, ločen; nesložen

divided consonant slovnica likvida, jezičnik (r, l)
to be divided on the issue ne se strinjati glede spornega vprašanja

dotakn|iti se (-em se) dotikati se česa (etwas) berühren (tudi vprašanja, te točke ipd.), (etwas) anrühren; mimogrede: (etwas) streifen (tudi vprašanja ipd.); koga: (jemanden) berühren, anrühren, streifen
poskusi se me dotakniti! rühr mich nur an!
dotakniti se tal z nogami: auffußen, den Fuß/die Füße aufsetzen
|
ne se dotakniti hrane, cigaret ipd.: nicht anrühren, denarja, zalog, časti, dostojanstva, svobode: nicht antasten
| figurativno (ne pritakniti se) nicht an (etwas) rühren, (etwas) unberührt lassen
ne dotakniti se česa za nobeno ceno figurativno nicht mit der Zange anfassen

dubitō -āre -āvī -ātum (dubius)

1. dvomiti (o čem), v negotovosti biti,
a) (o osebah); abs.: vinulenti … dubitant, haesitant, … Ci., ne dubita; nam vera vides V., Livius frequentissime dubitat Q.; non erat prorsus unde dubitarem Aug.; z de: ipse etiam nunc de indicando dubitat Ci., de carminibus … neminem credo dubitare Q.; pass. (brezos.): de iudicio Panaeti dubitari non potest Ci., nec de eius fide dubitandum C., nihil dubitatum de fide praefecti T.; z acc. neutr. pron.: quod dubitem Pl., haec non turpe est dubitare philosophos Ci., an vero vos id dubitabitis? Ci., si verum est, quod nemo dubitat N., percipe porro, quid dubitem V. kaj premišljam, hoc quoque quis dubitet? O., hoc quidem nemo dubitavit Q.; v pass. z nom. neutr. pron.: id vero dubitandum est Ci. o tem je dvomiti, id ego hoc anno desisse dubitari certum habeo L.; redko s subst.: haec dicta parenti haud dubitanda refer V., dubitati tecta parentis O., ne auctor dubitaretur T., dubitata sidera Stat.; z odvisnim vprašanjem: Ter., dubito, quo modo loquar Ci. ne vem prav, cur igitur dubitas, quid de re publica sentias? Ci., restat, ut hoc dubitemus, uter potius Sex. Roscium occiderit Ci. preostane le še ta dvom, qualis sit futurus, ne vos quidem dubitatis C., dubito, num idem tibi suadere quod mihi debeam Plin. iun.; z odvisnim disjunktivnim vprašanjem: Pl., honestumne factu sit an turpe, dubitant Ci., dubitare virtuti an fidei popularium minus crederet S., Romulum … prius an quietum Pompili regnum memorem, … dubito H.; z izpuščenim prvim členom vprašanja: dubito, an turpe non sit Ci. ne vem prav, dubito, an hunc primum ponam N. ali naj ga ne … ; pesn.: an dea sim, dubitor O. dvomi se (dvomijo), ali sem boginja. Za zanikanim glag. klas. quin: Pl., O., Cu., Q., Suet., non dubito, quin brevi sit Troia peritura Ci., neque dubitare, quin, si Helvetios superaverint Romani, … Haeduis libertatem sint erepturi C.; tudi za stavki z nikalnim pomenom: quis igitur dubitet (= nemo dubitet), quin in virtute divitiae sint? Ci.; neklas. ACI (non [haud] dubitare skoraj = credere): Lucr., Q., Plin. iun., Suet., Miltiades, non dubitans ad regis aures consilia sua perventura (esse) N., non dubito fore plerosque, … qui … iudicent N., haud dubitans … Romanos nocte abituros L.; poklas. in v pozni lat. ACI tudi za nezanikanim glag.: dubitabant animas hominum immortales esse Lact., facilius dubitarem vivere me, quam … Aug.; v pass. (redko) z NCI: neque dubitabantur praescripta (esse) ei a Tiberio T.
b) pren. (o neživih subj.): si tardior manus dubitet Q., velut dubitans oratio Q., nec mox fama dubitavit Fl.

2. omahovati, obotavljati se, oklevati, pomišljati (se),
a) (o osebah); abs.: quid igitur ego dubito? Pl., ille haud dubitans cessisset patriā Ci., se neque umquam dubitasse neque timuisse C., magnitudine supplicii dubitantes cogit C., perterritis ac dubitantibus ceteris S., quid dubitas? nunc tempus poscere currus V.; z inf.: quid dubitamus pultare … Pl., dubitamus adhuc virtutem extendere factis … ? V., si venire dubitaret Cu., dubitat agnoscere matrem Stat.; elipt.: quod dubitas (sc. facere), ne feceris Plin. iun.; pogosteje pri zanikanem stavku: Q., Iust., hunc occidere non dubitavit Ci., supellectilem auferre non dubitasti Ci., ipsi transire flumen non dubitaverunt C., ne … dubites in proelia poscere Turnum V.; v stavkih z nikalnim pomenom: num dubitas id facere? Ci.; za zanikanim dubitare v tem pomenu redko quin: quare nolite dubitare, quin huic uni credatis omnia Ci., tum vero dubitandum non existimavit, quin ad eos proficisceretur C., nec dubitare eum, quin omnem regiam supellectilem cum pecunia traderet Cu.
b) pren. (o neživih subj.): dubitavit aciei pars S. fr., si fortuna dubitabit (= adversabitur) L.; pesn.: dubitantia lumina Sil. stekleneče oči. — Adv. pt. pr. dubitanter

1. dvomeč(e), dvomljivo: Gell., Aug., d. dicere Ci., haud d. Col. nedvomno.

2. obotavljaje se, pomišljaje (se): d. recepisse Ci., non d. Asin. Poll. in Ci. ep., Val. Max. brez obotavljanja.

duhovitež samostalnik
lahko ironično (kdor se šali ali izvaja potegavščine) ▸ szellemes ember, szellemes alak, szellemeskedő
Se je pa zato našel duhovitež, ki je obesil - kolo na drevo. ▸ De akadt egy szellemes alak, aki a kerékpárt egy fára akasztotta fel.
"Če bi bil drek zlato, bi se reveži rodili brez riti," se glasi znani grafit neznanega duhoviteža. ▸ „Ha a szar arany lenne, a szegények segg nélkül születnének” – szól egy ismeretlen szellemeskedő ismert graffitije.
Ker so člani zasedbe veliki šaljivci in duhoviteži, jim je težko postavljati resna vprašanja. ▸ Mivel a csapattagok nagy mókamesterek és pojácák, nehéz komoly kérdéseket feltenni nekik.
Pazniki so planili nadenj, češ da je uničil neprecenljivo umetnino, duhovitež pa je šele na policijski postaji priznal, da je šlo za prvoaprilsko šalo. ▸ Az őrök rárontottak, mert tönkretett egy felbecsülhetetlen értékű műkincset, a szellemes alak azonban csak a rendőrállomáson vallotta be, hogy egy április elsejei tréfáról van szó.

dvoumnost samostalnik
1. (nejasnost) ▸ kétely, kétértelműségDejal je še, da je sporazum usklajen in odpravlja vsa vprašanja, ki so v preteklosti dopuščala dvoumnosti in različne interpretacije. ▸ Elmondta, hogy a megállapodást egyeztették és minden olyan részletet kiküszöböltek, amelyek a múltban kételyeket ébresztettek és eltérő értelmezéseket tettek lehetővé.

2. (dvoličnost) ▸ képmutatás
Podobno kot drugje mora OZN tudi tu zakrpati prepad, ki ga je za seboj pustila dvoumnost mednarodne politike. ▸ Ahogy másutt, az ENSZ-nek itt is át kell hidalnia a szakadékot, amelyet a nemzetközi politika képmutatása hagyott maga után.

évasivement [-zivmɑ̃] adverbe izmikajoče

répondre évasivement aux questions izmikajoče odgovarjati na vprašanja

faccia f (pl. -ce)

1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!

2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

4. mat. ploskev

floor² [flɔ:] prehodni glagol
deske položiti
pogovorno premagati, vreči, ugnati; zbegati

to floor the examiner odgovoriti na vsa izpitna vprašanja
to be floored pasti pri izpitu; biti presenečen
sleng to floor the paper odlično narediti pismeni izpit
to floor a question zadovoljivo odgovoriti na vprašanje

fulcro m

1. tehn. opora, naslonišče

2. pren. osnovni, osrednji motiv, jedro, os:
il fulcro della questione jedro vprašanja

general moški spol general, vojskovodja

general de brigada generalmajor
general de división generallajtnant
general en jefe vrhovni general
las generales de la ley (jur) splošna vprašanja pričam

gospodarsk|i (-a, -o) wirtschaftlich; celotno: gesamtwirtschaftlich; (znotraj gospodarstva) innerwirtschaftlich; Wirtschafts- (čudež das Wirtschaftswunder, delikt das Wirtschaftsdelikt, minister der Wirtschaftsminister, odbor [Wirtschaftsausschuß] Wirtschaftsausschuss, položaj die Wirtschaftslage, pravni sistem die Wirtschaftsverfassung, red die Wirtschaftsordnung, sektor der Wirtschaftssektor, sistem das Wirtschaftssystem, sporazum das Wirtschaftsabkommen, subjekt das Wirtschaftssubjekt, vrh der Wirtschaftsgipfel, blokada die Wirtschaftsblockade, enota die Wirtschaftseinheit, geografija die Wirtschaftsgeographie, komisija der [Wirtschaftsausschuß] Wirtschaftsausschuss, kriminaliteta die Wirtschaftskriminalität, kriza die Wirtschaftskrise, moč die Wirtschaftskraft, oblika die Wirtschaftsform, panoga der Wirtschaftszweig, politika die Wirtschaftspolitik, pomoč die Wirtschaftshilfe, poslopje das Wirtschaftsgebäude, priloga časopisa der Wirtschaftsteil, rast das Wirtschaftswachstum, skupnost die Wirtschaftsgemeinschaft, špijonaža die Wirtschaftsspionage, unija die Wirtschaftsunion, vojna der Wirtschaftskrieg, vprašanja Wirtschaftsfragen množina, svetovna gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, ministrstvo das Wirtschaftsministerium, območje das Wirtschaftsgebiet, področje der Wirtschaftsbereich, poslopje das Wirtschaftsgebäude, pravo das Wirtschaftsrecht)
gospodarsko sodišče das Handelsgericht
gospodarsko sodstvo die Handelsgerichtsbarkeit
gospodarsko mrtvilo/gospodarski zastoj die Flaute
gospodarski odnosi s tujino die Außenhandelsbeziehungen, die Außenwirtschaft

grado¹ m

1. stopnja:
procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
a grado a grado postopoma
in sommo grado zelo, nadvse
a grado a grado korak za korakom, postopoma

2.
grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

3. funkcija, položaj, čin:
i gradi militari vojaški čini
essere promosso di grado napredovati

4. mat. stopnja:
equazione di primo grado enačba prve stopnje

5. mat., geogr. stopinja:
grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

6.
grado alcolico stopnja alkohola

7. temperaturna stopinja:
grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

8. stanje, stan, položaj:
conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
essere in grado (di) biti zmožen, moči

historiát historique moški spol , exposé moški spol , narration ženski spol

razložiti historiat vprašanja faire l'historique d'une question

humanitaren pridevnik
1. (človekoljuben) ▸ humanitáriusSorodnike in znance pa zaprosila, naj denar raje namenijo v humanitarne namene. ▸ A rokonait és az ismerőseit arra kérte, hogy a pénzt inkább humanitárius célokra ajánlják fel.
Povezane iztočnice: humanitarna akcija

2. (o stiski ljudi) ▸ humanitáriusVojna v Jemnu je postala najhujša humanitarna kriza na svetu. ▸ A jemeni háború a világ legnagyobb humanitárius válságává vált.

indépendant, e [-dɑ̃, t] adjectif neodvisen, samostojen; svobodoljuben

nation féminin indépendante neodvisen, svoboden narod
artiste masculin indépendant svoboden umetnik
chambre féminin indépendante soba s posebnim vhodom
ces questions sont indépendantes les unes des autres ta vprašanja niso povezana med seboj

īn-stō -āre, īnstitī, īnstatūrus (prim. tudi īnstar)

1. stati na čem: (Fortuna) saxo in globoso instans Pac. ap. Corn.; pren.: cuius rei … imago ante oculos semper nobis versatur et instat Lucr. nam je vedno prav pred očmi, rectam instas viam Pl. si stopil na pravo pot = imaš popolnoma prav; occ. obstati, ustaviti (ustavljati) se, ustanoviti (= nastaniti, naseliti, ustaliti) se kje: sive (velis) instare iugis V., in inimicissimā civitate instant Ci., in medio triclinio i. Suet.; abs.: instare instructos L.

2. tik koga (ob kom) stati (biti), v neposredni bližini biti: Fl., alii dixerunt cum legionibus instare Varum C., vestigiis instare L. za petami biti; occ. (kot voj. t. t.) potiskati koga, pritiskati na koga, za kom, pestiti, trdo prije(ma)ti, napadati koga; abs.: instare ferro coeperunt Ci., audacius nostros premere atque instare coeperunt C.; z dat.: acrius hostibus institit N., audacius i. hosti N., L., territis Cu., fugienti Eutr., fugientibus O., fugientibus instaturos victores Front., intacti abissent, incedenti instaturum alterum timuissent L., cedentibus i. Suet.; impers.: si instetur L., ubi instaretur T.

3. (nasprotnika) pritiskati, privijati, pestiti: instabat, urgebat Ci., i. adversario Ci., quoniam tibi instat Hortensius Ci., noli mihi instare Ci., insto accusatori Ci., nunc … nosmet ipsi nobis instemus Corn. priganjamo se sami med seboj; occ.
a) (s prošnjami) nadlegovati, moledovati, silno prositi, (s prošnjami) glušiti: instare Rubrius coepit Ci., cum iste vehementius instaret Ci., ego instare, ut mihi responderet, quis esset Ci.
b) (kako reč) neprenehoma opravljati, prizadevati si (za kaj), siliti v kaj, k čemu, ne (od)nehati, ne odstopiti (odstopati) od česa, ne opustiti česa, ne izogniti se česa, osta(ja)ti pri čem, vztrajati pri čem, stati na čem: T., Plin. iun., Sil., Amm. idr., instat Scandilius poscere recuperatores Ci., instans operi V., obsidioni i. Cu., vestigiis sequi L., proficiscentem sequi L., ego illud sedulo negare factum (esse), ille instat factum (esse) Ter., lenius instando O., maioribus animis i. O., unum instare de indutiis C. da le od enega ne odstopa, tj. kar se tiče premirja; pesn. s prolepso: Marti instant currum V. (neprestano delajoč) izdelujejo Marsu voz.

4. (o času in okoliščinah) bližati se, pretiti, groziti: instabat tempus proficiscendi N., Cu., instans bellum Ci., instans periculum N., instabat iudicium Ci., instant ludi Ci., curae instantes Cu., nox instat S., dies Lucan., hiemes L., partus prope instat Ter., exitium Pl., instantes clades L., de instantibus iudicare N. nujna vprašanja rešiti (reševati), confido iis poenam instare Ci. — Od tod adj. pt. pr. īnstāns -antis, adv. īnstanter

1. bližnji, kar bo takoj nastopilo, česar se je kmalu nadejati: si quicquam aliud nisi de instanti bello cogitatum putabunt Ci., instans periculum depellere N.

2. sinekdoha sedanji: Corn., Q., quae venientia metuuntur, eadem adficiunt aegritudine instantia Ci., controversia futuri, instantis, facti Ci.

3. metaf. preteč, grozeč, nujen, silen, strasten, živ: iustum virum non vultus instantis tyranni mente quatit H., praeverti ad Armenios instantior cura fuit T. je bila nujnejša, Pharasmanes instantius concurrit T., gestus instantior Q., instanter dicere Q., pronuntiare, petere Plin. iun., instanter promissa flagitare Amm., instanter urgere, dimicare, mortem intentare Amm., instanter flagitare Iust., Suet., instantissime compellere Ap., instantissime desiderare Gell., studiis instantissime deditus Aur.

interroger [-rɔže] verbe transitif vprašati; izpraševati (en, sur o), intervjuvati; juridique zasliš(ev)ati; pazljivo opazovati, študirati; familier za svet vprašati

interroger sa conscience vest si izprašati
interroger un inculpé zasliševati obtoženca
interroger un agent de police sur la direction à prendre vprašati policaja za pot
interroger sa mémoire skušati se spomniti
interroger le passé pour comprendre le présent za razumevanje sedanjosti iskati informacije, podatke v preteklosti
s'interroger spraševati se, stavljati si vprašanja, biti v negotovosti (sur glede)

inter-rogō -āre -āvī -ātum, prvotno = „vmes(no) vprašanje postaviti“; potem sploh

1. vprašati, povpraš(ev)ati; abs.: ut illis eadem interrogandi facultas sit Ci., casus interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genetiv; z acc. personae: si quem interrogare noluimus Ci., a te interrogati augures responderunt Ci., hoc facinus interrogati (na vprašanje) negare non potuerunt Ci., visne igitur, ut tu me Graece soles ordine interrogare, sic ego te vicissim eisdem de rebus Latine interrogem? Ci.; occ.: interrogare aurem suam Gell.; stvarni obj.
a) deloma z acc.: sententiam interrogare L. za mnenje (po)vprašati; pass.: sententiam interrogatus L., Sen. ph. za mnenje vprašan, sententiae interrogari coeptae L. začeli so spraševati za mnenje; z dvojnim acc. (personae in rei): M. Aebutium nihil interrogas? Ci. ga nič ne vprašaš? quid te interrogavi? Ci., pusionem quendam interrogavit quaedam geometrica Ci. (vprašati koga o čem, za kaj, povprašati ga za kaj, zastran česa); pass.: nihil interrogatur Ci.
b) deloma z de: quem ego interrogem de patellis Ci., quid te de flagitiis tuis interrogem? Ci. čemu naj te vprašam o … , interroga de istis, quorum nomina ediscuntur Sen. ph.
c) večinoma pa z odvisnim vprašalnim stavkom: interrogabat suos, quis esset Ci., illa interrogavit illam „quī scis?“ Pl., interrogavit, quale id genus esset poenae Suet., interrogas me „num in exsilium?“ Ci., interrogans, solerentne veterani milites fugere C., is cum interrogaretur, utrum (katerega od obeh) pluris, patrem matremne, faceret, „matrem“ inquit N., censetis hominem interrogem, meus servus si ad eum venerit, necne Pl., interrogare eum coepit, an Perdiccam comprehendi ipse iussisset Cu., identidem me, an audierim, an viderim, interrogo Plin. iun., interrogatus, cur igitur repudiasset uxorem, „Quoniam“, inquit … Suet., interrogatus est, „hasne urbis“ an „has urbes“ dici oporteret Gell., cum milites per cruciatus interrogarent (eum), ubi filium occuleret T. — Od tod subst. interrogātum -ī, n vprašanje: Icti., iudicum interrogata perscribere Ci. vprašanja, zastavljena sodnikom, ad (na) interrogata respondere Ci.

2. occ. kot jur. t. t.
a) izpraš(ev)ati, zasliš(ev)ati (pred sodiščem), pravdno (sodno) vprašati, spraševati: Icti., ut in testibus interrogandis omnia crimina proponerem Ci., testīs bene (acute) interrogavit Ci. spretno, testes in reos i. Plin. iun.
b) (za)tožiti, obtožiti (obtoževati), na sodbo (po)klicati, pred sodnika (po)klicati; nav. z dostavkom lege (legibus): quis me umquam ulta lege interrogavit? Ci., (quivis) civis legibus interrogari potest L., lege Plautiā i. S.; z gen. criminis: ambitūs S., repetundarum T., pecuniarum repetundarum Amm., pepigerat Pallas, ne cuius facti in praeteritum interrogaretur T.
c) kot fil. t. t.: sklepati, silogizem tvoriti: Sen. ph.