-
Matinius -iī, m Matínij, rim. nom. propr. Znan je P. Matinius Publij Matinij, pooblaščenec Marka Bruta za reševanje finančnih vprašanj s Salamino in Ciprom (56—50): Ci. ep.
-
ministrstvo za notranje zadeve stalna zveza
(državni organ) ▸ belügyminisztérium
Tako se ministrstvo za notranje zadeve in policija zavzemata za skupno reševanje vseh odprtih vprašanj glede migrantske problematike. ▸ A belügyminisztérium és a rendőrség tehát elkötelezett amellett, hogy közösen kezeljék a migránsokkal kapcsolatos valamennyi nyitott kérdést.
Sopomenke: notranje ministrstvo
-
mnóžica cantidad f ; gran número m ; multitud f ; masa f ; abundancia f
množica ljudi muchedumbre f, multitud f, gentío m
množica vprašanj un montón de preguntas
ljudske množice (pol) las masas popolares
v velikih množicah en masa, en grandes masas
-
môlek (-lka) m star. rel. (rožni venec) rosario:
pren. cel molek vprašanj una sfilza di domande
-
nedvomno prislov1. (gotovo) ▸
kétségtelenül, kétségkívül, kétségbevonhatatlanulnedvomno soditi ▸ kétségtelenül tartozik
Nedvomno sodim med ljudi, ki jim je december pri srcu. ▸ Kétségkívül azon emberek közé tartozom, akik szeretik a decembert.
nedvomno spadati ▸ kétségtelenül tartozik
nedvomno vplivati ▸ kétségkívül hat
nedvomno kazati ▸ kétségkívül mutat
Število obiskovalcev nedvomno kaže, da gre za eno največjih turističnih prireditev pri nas. ▸ A látogatók száma kétségkívül azt mutatja, hogy ez az ország egyik legnagyobb turisztikai eseménye.
nedvomno pomemben ▸ kétségbevonhatatlanul fontos
nedvomno zanimiv ▸ kétségbevonhatatlanul érdekes
Vprašanj je veliko, odgovori nanje pa bodo nedvomno zanimivi tudi za širšo javnost. ▸ A kérdések sokrétűek, és a válaszok kétségtelenül érdekelni fogják a szélesebb közönséget.
nedvomno izstopati ▸ kétségtelenül kitűnik
nedvomno uspešen ▸ kétségtelenül sikeres
nedvomno zaslužen ▸ kontrastivno zanimivo kétségkívül megérdemli
Zmernost pri hrani je nedvomno najboljši način podaljševanja življenja. ▸ A mértékletes táplálkozás kétségtelenül a legjobb módja az élet meghosszabbításának.
2. (brez dvoma; neizpodbitno) ▸
kétséget kizáróan, kétségbevonhatatlanulnedvomno dokazati ▸ kétségtelenül bizonyít, kétséget kizáróan bizonyít
Sodišče je nedvomno dokazalo, da je šlo za napake. ▸ A bíróság kétséget kizáróan bizonyította, hogy hibák történtek.
Pravi, da je prebral neko ameriško študijo, ki je nedvomno dokazala, da je vino zdravilo. ▸ Azt mondja, olvasott egy amerikai tanulmányt, amely kétségbevonhatatlanul bebizonyította, hogy a bor gyógyszer.
nedvomno dokazovati ▸ kétségtelenül bizonyít, kétséget kizáróan bizonyít
-
obdeláva working; handling; treatment; (zemlje) cultivation; culture
obdeláva statističnih podatkov processing of statistical data
dramska obdeláva motiva dramatic treatment of the theme
podrobnejša obdeláva nekaterih vprašanj more detailed handling of some questions
-
obdeláva (-e) f
1. agr. coltivazione; coltura:
obdelava zemlje s kmetijskimi stroji coltivazione della terra con macchine agricole
2. lavorazione; trattamento:
obdelava lesa, kamna lavorazione del legno, della pietra
3. elaborazione; trattamento:
strojna obdelava podatkov elaborazione meccanica dei dati
obdelava nekaterih vprašanj esame di alcune questioni
inform. avtomatska obdelava podatkov trattamento automatico delle informazioni
4. teh. trattamento:
mehanska, toplotna obdelava trattamento meccanico, termico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
groba obdelava sgrossamento
inform. obdelava besedil word processing
teh. obdelava na stružnici tornitura
možnost obdelave plasmabilità
-
perché
A) avv. (v vprašalnih stavkih) zakaj:
perché non rispondi? zakaj ne odgovoriš?
B) cong. (zato) ker; (zato) da
C) m invar. zakaj, vprašanje; vzrok, razlog; namen:
non si possono spiegare tutti i perché della vita ni moč razložiti vseh vprašanj v življenju
-
poglèd (-éda) m
1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente
2. (izraz) aria:
hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente
3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
pogled na pokrajino panorama
4. esame
5. punto di vista, visuale, concezione:
o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!
6. (v adv. rabi)
v tem pogledu quanto a questo
v marsikaterem pogledu in molti casi
v nobenem pogledu nient'affatto
v vsakem pogledu affatto, assolutamente
na pogled, na prvi pogled a prima vista
7. (v adv. rabi)
kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
jemati pogled togliere la vista, abbagliare
obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
pogled od spredaj prospetto
pogled s strani profilo
-
postavítev (-tve) f
1. erezione; disposizione, collocazione, installazione, montaggio, sistemazione:
postavitev spomenika erezione del monumento
postavitev pohištva collocazione dei mobili
2. (postavitev v vrsti) allineamento
3. nomina:
postavitev za direktorja nomina a direttore
4. presentazione, formulazione:
postavitev predlogov, vprašanj presentazione di proposte, formulazione di domande
5. gled. messinscena; edizione:
lepa postavitev Verdijeve Aide una bella edizione dell'Aida di Verdi
6.
postavitev razstave allestimento di una mostra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žel. postavitev dodatnih tirov banalizzazione
gled. postavitev nekega ambienta ambientazione
postavitev v ambient ambientamento
muz. postavitev roke manicatura
-
postavljanj|e srednji spol (-a …) stavbe, mostu: das Bauen, der Bau (odrov der Gerüstbau), das Errichten; razstave, šotora ipd.: das Aufstellen, der Aufbau, die -stellung (kretnic Weichenstellung)
postavljanje vprašanj das Stellen von Fragen, die Fragestellung
postavljanje pod vprašaj der Infragestellung
postavljanje pike/vejice die Interpunktion
-
pourquoi [purkwa] adverbe, conjonction zakaj; masculin, invariable vzrok; vprašanje
pourquoi pas? zakaj (pa) ne?
voilà pourquoi zato
c'est pourquoi zato, zaradi tega
demandez-moi pourquoi tu pa me preveč vprašate
il était embarrassé par les pourquoi de son fils bil je v zadregi zaradi vprašanj svojega sina
(populaire) il faut que ça marche ou que ça se dise pourquoi to se absolutno mora narediti
-
rifilare v. tr. (pres. rifilo)
1. obrezati, obrezovati
2. pog. obkladati:
rifilare (a qcn.) una serie di domande obkladati koga z vrsto vprašanj
3. pog. podtikati, podtakniti; naložiti, nalagati:
rifilare a uno una patacca podtakniti komu ničvredno stvar
-
série [seri] féminin serija, vrsta, niz; biologie razvojna vrsta
en série serijsko, v seriji
hors série posebej izdelan, neserijski
homme masculin hors série nenavaden, izreden človek
une série d'ennuis vrsta nevšečnosti
fabrication féminin (de meubles) en série serijska proizvodnja (pohištva)
numéro masculin de série serijska številka
soldes féminin pluriel de fins de série razprodaja ostankov (oblek, čevljev)
voiture féminin de série serijski avto
fabriquer en série serijsko izdelovati
poser une série de questions staviti vrsto vprašanj
travailler en série obilo proizvajati, toda srednje kakovosti
-
seznam moški spol (-a …)
1. (spisek) die Liste, -liste (čakalni Warteliste, kontrolni [Kontrolliste] Kontrollliste, Gegenliste, kosovni Stückliste, občinski porotnikov Urliste, plačilni Gehaltsliste, Lohnliste, poimenski Namensliste, prednostni Prioritätenliste, članov Mitgliederliste, darovalcev Spendenliste, deziderat Desideratenliste, dobitkov/zadetkov Gewinnliste, dopustov Urlaubsliste, doseženih rezultatov Ergebnisliste, družabnikov Gesellschafterliste, govornikov za razpravo Rednerliste, inventarja Bestandsliste, izgub Verlustliste, kandidatov Vorschlagsliste, nabornikov Musterungsliste, nadomestnih delov Ersatzteilliste, naročil [Bestelliste] Bestellliste, pogrešanih oseb Suchliste, porotnikov Schöffenliste, potnikov Passagierliste, povabljencev Einladungsliste, prisotnih Präsenzliste, startni šport Startliste, udeležencev Teilnehmerliste, uvozni Einfuhrliste, volivcev Wählerliste, vprašanj Frageliste, za odstrel lovstvo Abschußliste, zbiralni Sammelliste); die Auflistung, die Zusammenstellung
v obliki seznamov listenmäßig
vodenje seznama die Listenführung
mesto na seznamu der Listenplatz
delati/narediti/sestaviti seznam delov: (die Teile) auflisten
2. (pregledni seznam) das Verzeichnis (branžni/panožni Branchenverzeichnis, imenski Namenverzeichnis, besed Wörterverzeichnis, dolžnikov Schuldnerverzeichnis, knjig Bücherverzeichnis, predavanj Vorlesungsverzeichnis, strokovnih izrazov Fachwörterverzeichnis, stvari Sachverzeichnis, tiskovnih napak Druckfehlerverzeichnis, udeležencev Teilnehmerverzeichnis, upnikov Gläubigerverzeichnis, virov Quellenverzeichnis, volivcev Wählerverzeichnis, zaposlenih Personalverzeichnis); (register) das Register (avtorjev Autorenregister, grehov Sündenregister)
seznam literature das Literaturverzeichnis, der Literaturnachweis, die Literaturangabe
3. (kanon) der Kanon
|
seznam želja der Wunschzettel
vojni seznam vojska die Stammrolle
volilni seznam (imenik) die Wählerevidenz
-
sláp waterfall; (manjši) cascade, (večji) cataract
niagarski sláp Niagara Falls pl
sláp čipk (vprašanj) (figurativno) a cascade of lace (of questions)
-
spróžanje1 (-a) n lo scattare, scatto; sparo; il sollevare:
sprožanje orožja il far scattare l'arma
sprožanje aktualnih vprašanj il sollevare questioni di grande attualità
-
tas [tɑ] masculin kup, kopica
un tas de (familier) mnogo
connaître un tas de gens poznati mnogo ljudi
tas de foin kopica sena
un tas de questions, de mensonges kup vprašanj, laži
grève féminin sur le tas stavka z zasedbo delovišča
apprentissage masculin sur le tas vajeništvo, vajeniško učenje v podjetju
être sur le tas (populaire) biti na delu, delati
mettre en tas spraviti na kup, (na)kopičiti
se mettre, être en tas (na)kopičiti se
prendre sur le tas zasačiti, zalotiti pri samem dejanju
taper dans le tas obilno si postreči
-
ur|a3 ženski spol (-e …)
1. čas dogoditve: die -stunde (rojstva Geburtsstunde, smrtna Sterbestunde, smrti Sterbestunde, Todesstunde)
dan in ura Tag und Stunde
dan in ura smrti die Todeszeit
2. rok, primeren trenutek: die -stunde (ločitve/slovesa Trennungsstunde, odrešitve/odrešenja Erlösungsstunde, osvoboditve Befreiungsstunde, življenja Lebensstunde)
zadnja ura die letzte Stunde
zadnja ura bije die letzte Stunde schlägt
ure so mu štete seine Stunden sind gezählt
3.
šolska ura Schulstunde
učna ura Unterrichtsstunde
prosta ura Freistunde
dvojna ura Doppelstunde, Blockstunde
govorilna ura za starše Elternsprechstunde
-stunde (nemščine Deutschstunde, slovenščine Slowenischstunde, klavirska Klavierstunde, konverzacije Konversationsstunde, petja Gesangstunde, počitka Ruhestunde, pravljic Märchenstunde, računstva Rechenstunde, risanja Zeichenstunde, telesne vzgoje Turnstunde, verouka Religionsstunde, zemljepisa Erdkundenstunde, zgodovine Geschichtsstunde, glasbe Musikstunde, instrukcij Nachhilfestunde, vožnje Schulfahrt, Fahrstunde, vprašanj in odgovorov Fragestunde, za mlade Jugendstunde)
število ur die Stundenzahl
ur na teden Wochenstunden množina
pouk po urah der Stundenunterricht
4.
policijska ura čas zapiranja: Polizeistunde, Sperrstunde
prepoved gibanja: die Ausgangssperre
5.
molitvena ura (hora) die Gebetsstunde, die Hora, das Stundengebet
| ➞ → uradne ure
-
usúti (usújem)
A) perf.
1. versare, spargere
2. sparare, far grandinare:
strojnice so usule krogle na sovražnika le mitragliatrici facevano grandinare le pallottole sul nemico
B) usúti se (usújem se) perf. refl.
1. cadere, precipitare; staccarsi; piovere (tudi ekst.); prorompere; erompere:
s pobočja se je usul plaz dalla parete si staccò una valanga
pren. iz ust so se usule obtožujoče besede dalla bocca eruppero parole di accusa
2. riversarsi:
demonstranti so se usuli na trg i dimostranti si riversarono sulla piazza
pren. tisoč vprašanj se je usulo nanj fu investito da un nutrito fuoco di domande
po licih so se ji usule solze un fiume di lacrime le si riversò sul volto