Franja

eborārius (eburārius) -iī, m (ebur) umetnik, ki izdeluje kipe iz slonove kosti: Cod. I.

exécutant, e [ɛgzekütɑ̃, t] masculin, féminin, musique izvajalec, -lka; umetnik, -ica (koncertni ipd.)

faber -bra -brum (indoev. kor. dhabh skladno stikati, lepotiti) spreten, umet(el)en, mojstrski: Prud., ars O., signaculum faberrimum Ap. Adv. fabrē: Pl., Mel., Sil., Ap.; superl. faberrimē: Ap., Amm. Pogosto fabrē faciō ali v sklopu fabrēfaciō -ere -fēcī -factum spretno (umetelno, mojstrsko) izdelati, s pass. fabrēfīō -fierī -factus sum: Lact., Hier., Aug., classem fabrefecit Aur., ex aere multa fabrefacta L. umetnine iz medi, argenti aerisque fabrefacti vis L. mnogo umetnin iz srebra in medi, ad id fabrefactis navigiis L., quidquid fabrefieri potest ex auro, ex argento, ex aere Vulg.; pren.: ut haec (fallacia) est fabre facta ab nobis Pl. premeteno nasnovana. — Večinoma kot subst. faber -brī m

1.
a) rokodelec (zlasti kovač in tesar), delavec, izdelovalec, umetnik, poseb. trde snovi (les, kamen, kovine) obdelujoči: Q., ferrarius PL. kovač, tignarius Ci. tesar, aerarius Plin. medar, kotlar, argentarius Icti. srebrar, compedum Aus. sponar, mancipium pro fabro aut pro tectore emere Ci., ferrum forcipe faber (kovač) lacubus demittit O., faber volans Iuv. (o Dedalu) umetnik; pesn. z gen. snovi: faber aeris H. ali marmoris aut eboris fabri H. umetnik(i), obdelovalci medi, marmorja ali slonove kosti.
b) v pl. rokodelci, poseb. stavbarski: publice coactis fabris Ci., ille cum fabris se domum meam venturum esse dixit Ci., praefectus fabrûm locum tribulibus suis dedit Ci. delovodja, collegium fabrorum Plin. iun., fabri aedium Gell. stavbeniki; pren.: his crescunt patrimonia fabris Iuv.
c) occ. voj. rokodelska četa, okopniki, inženirski oddelek: duae fabrûm centuriae L., ex legionibus fabros deligit C., praefectus fabrûm C., N. idr. = načelnik inženirskega oddelka.

2. pren. riba kovač, sicer Zeus imenovana (Zeus faber, Linn.): O., Plin.

fusainiste, fusiniste [-zɛnist, -zinist] masculin umetnik, ki riše z ogljem

Künstler, der, (-s, -) umetnik; du bist mir ein Künstler ti si pa res ta pravi

mosaïste [-ist] masculin (= artiste masculin, ouvrier masculin mosaïste) umetnik, delavec, ki izdeluje, polaga mozaike

opi-fex -icis, m in f (opus in facere)

1. „delotvornik“, izdelovalec (izdelovalka), delavec (delavka), ustvarjalec (ustvarjalka), stvarnik (stvarnica); večinoma atrib.: carinae H. (o Evropi), deus o. mundi Ci., rerum O. stvarnik vsemirja (sveta, vesolja), natura Plin. ustvarjajoča, tvorna, ustvarjalna, silvestres apes opifices magis Varr. so bolj delavne; o stvareh: sanguis ille opifex Gell. tista redilna snov, o. calor Lact., splendor o. Ap., fraus fallendi versuta o. Prud.; metaf.: o. verborum Ci. tvorec besed, besedotvornik, persuasionis opifex callidus Amm. ki je mojstrsko znal zvito pregovarjati, esse rhetoricen persuadendi opificem Q. mojstrica v umetnosti pregovarjanja (prepričevanja); pesn. z inf.: o. (mojster) strepitum fidis intendisse Latinae Pers.

2. occ. rokodelec, (upodabljajoči) umetnik: opifices atque servitia S., institores opificesque L., opificum antelucana industria Ci., o. ferri Aur., opificis socius Macr. pomočnik.

performer [pəfɔ́:mə] samostalnik
izvršitelj; umetnik, -nica, igralec, -lka

a good promiser, but a bad performer kdor mnogo obljublja, a malo izpolni

profesor moški spol (vseučiliški) profesor, učitelj, učenjak; umetnik; strokovnjak, izvedenec; poklicni glasbenik

profesor auxiliar, profesor adjunto, profesor suplente pomožni učitelj
profesor especial strokovni učitelj
profesor de idiomas učitelj jezikov
profesor de Instituto španski srednješolski profesor
profesor libre privatni vseučiliški profesor (docent)
profesor de segunda enseñanza nadučitelj, gimnazijski profesor
colegio de profesores učiteljski zbor

seratante m, f gled. igralec, umetnik, v katerega čast ali korist je uprizorjena predstava

ùmjetnīk m (ijek.), ùmetnīk m (ek.) umetnik

ùsta m, rod. mn. ùstā (t. usta, perz.) mojster, umetnik

артист m umetnik, igralec; (pren.) mojster, virtuoz

арти́ст -а ч., igrálec -lca m., umétnik -a m.

мите́ць -тця́ ч., umétnik -a m., umétnica -e ž., líkovnik -a m.

художник m umetnik; kipar; slikar; mojster

худо́жник -а ч., umétnik -a m., slikár -ja m., líkovnik -a m.

Berufskünstler, der, profesionalni umetnik

Bühnenkünstler, der, igralec, odrski umetnik

caelātor -ōris, m (caelāre) umetnik v reliefu, cizelir, graver, torevt (gr. τορευτής): Q., Tert., Vulg., caelatores et vascularii Ci., argenti caelatores Plin.