Franja

iūgis¹ -e neprestan, nepretrgan, nenehen, stalen, veden: thesaurus Pl., concordia Gell., volutatio corporis Lact., triennium Eutr., dolor Cael.; le klas. o studencih: neusahljiv, živ: ex puteis iugibus Ci., iugis aquae fons H., iugi aquā et pluviā uti S. studenčnica in kapnica. — Adv. iūgiter

1. venomer, neprestano, vedno: Ap., Cod. Th., Hier.

2. takoj, precej: Aus.

manantial moški spol studenec, vrelec, vir

manantial acidulo slatina
agua (de) manantial studenčnica

nymphalis -e (nympha) studenčen: aqua Th. Prisc. studenčnica.

pozo moški spol vodnjak; globoka jama; jašek; prevrtina; posoda za ribe, ribnjača; glob(oč)ina, brezno

pozo artesiano artezijski vodnjak
pozo de mina rudnik
pozo maestro glavni jašek
pozo de petróleo petrolejski vrelec
agua de pozo studenčnica
brocal (ali revestimiento) del pozo obloga vodnjaka
caer en pozo pasti v pozabo, pozabiti se

puteālis -e (puteus) vodnjaški, iz vodnjaka zajet (vzet), studenčen: fons Col., aqua Suet., aquae Ulp. (Dig.), lymphae Lucr., unda Col., undae O. voda iz vodnjaka, studenčnica, kladeznica (naspr. fluens unda rečnica), pocula Iuvenc.

puteānus 3 (puteus) vodnjaški, iz vodnjaka zajet (vzet), studenčen: aqua Col., Plin. voda iz vodnjaka, studenčnica, kladeznica (prim. puteālis).

roche [rɔš] féminin skala; kamen

cristal masculin de roche naraven kristal
eau féminin de roche studenčnica
de la vieille, de l'ancienne roche starega kova
(figuré) clair comme de l'eau de roche zelo lahkó razumljiv
il y a anguille sous roche (proverbe) za tem tiči nekaj
forer la roche vrtati skalo

sorgēnte f

1. izvir; vrelec:
acqua di sorgente studenčnica
sorgente artesiana arteški vrelec
sorgente carsica kraški izvir
sorgente termale toplice

2. fiz. vir:
sorgente luminosa svetlobni vir

3. pren. vir, izvor:
risalire alla sorgente iti k izvoru česa, preiskati vzroke

source [surs] féminin izvir, vrelec, studenec; vir; figuré izvor; vzrok

source de chaleur, d'énergie, lumineuse vir toplote, energije, svetlobe
source d'eau minérale, salée, thermale vrelec slatine, slan vrelec, topel vrelec (toplice)
source permanente, intermittente stalen, presihajoč vrelec, studenec
source de feu izvor, vzrok ognja
source du mal korenina zla
source inépuisable neizčrpen vir
eau féminin de source studenčnica
capter, exploiter une source zajeti, izkoriščati vrelec
couler de source biti normalna posledica, naravno potekati
être à la source (figuré) biti pri viru (de quelque chose česa)
prendre sa source (reka) izvirati, figuré izhajati, izvirati (de iz)
savoir, tenir de bonne source, de source sûre vedeti iz dobrega, zanesljivega vira

vif, vive [vif, viv] adjectif živ, živahen; isker, hiter; (mraz) oster; (izraz) drastičen

él pod napetostjo; masculin živo meso; življenje; srce, bistvo, jedro
chaux féminin vive živo apno
eau féminin vive studenčnica
froid masculin vif oster mraz
haie féminin vive živa meja
kilo masculin vif kilogram žive teže
plaie féminin vive odprta rana
de vive force s silo, nasilno
de vive voix ustno
le vif d'une question bistvo vprašanja
couper, trancher dans le vif energično postopati
entrer dans te vif du sujet priti k bistvu, jedru stvari
être vif comme la poudre hitro se razburiti, vzkipeti
piquer au vif zadeti v živo
prendre sur le vif risati ali slikati po naravi, vzeti iz življenja
pêcher au vif loviti ribe z živo vabo

κρηναῖος 3 ep. poet. ki spada k studencu, studenčen, νύμφαι povodne vile, ποτόν, νασμοί studenčnica.

ψῡχρός 3 (ψῦχος) 1. hladen, mrzel, krepilen, hladilen; τὸ ψυχρόν a) mrzla voda, studenčnica; b) mraz, hlad, zima. 2. pren. a) puhel, neslan, brez duha; b) brezčuten, neobčutljiv, brezsrčen, trdosrčen, neusmiljen NT; c) brezuspešen, prazen, ničeven.

вода f voda; slatina; (pren.) prazne besede; pl.
воды vodovje;
ключевая в. studenčnica;
дождевая в. deževnica;
как в воду канул kakor da bi se v zemljo vdrl;
воду толочь prazno slamo mlatiti;
жёлтая в. (med.) zelena, mrena, glavkom;
седьмая/десятая в. на киселе daljni sorodniki;
тёмная в. slepota zaradi atrofije vidnega živca;
ехать водой potovati po morju, reki;
лить воду на чью мельницу podpirati, zagovarjati koristi koga;
пройти огонь и воду и медные трубы mnogo prebiti v življenju;
он воды не замутит skromen, pohleven je;
он тише воды, ниже травы čezvse je skromen, ponižen;
набрать воды в рот trdovratno molčati;
их водой не разольёшь neločljiva prijatelja sta;
выйти сухим из воды odnesti celo kožo;
вывести на чистую воду razkrinkati;
как в воду глядел/смотрел ko da je vnaprej vedel

ключевой

1.
ключевая позиция (voj.) ključni položaj;

2. studenčen;
ключевая вода studenčnica

родниковый studenčen;
родниковая вода studenčnica
родничбк m mehko teme (pri dojenčku)