Franja

especialista moški spol specialist, strokovnjak

(médico) especialista zdravnik specialist

espērto

A) agg.

1. izkušen, izveden:
essere esperto degli uomini biti dober poznavalec ljudi

2. vešč, sposoben:
un tecnico esperto sposoben tehnik, strokovnjak

B) m izvedenec, strokovnjak, ekspert:
è un esperto di elettrotecnica je strokovnjak za elektrotehniko

expert¹ [ékspə:t] samostalnik (in, at)
strokovnjak(inja), izvedenec, -nka, veščak(inja), specialist(ka)

to be an expert in s.th. dobro se na kaj spoznati

expert, e [ɛkspɛr, t] adjectif izveden (en, dans v), izurjen; masculin izvedenec, veščak, strokovnjak, poznavalec

comité masculin d'experts odbor strokovnjakov
estimation féminin par l'expert strokovna ocena
rapport masculin d'expert strokovno poročilo
consulter un expert vprašati za svet, za mnenje strokovnjaka

expért -ă (-ţi, -te)

I. adj. izkušen

II. m/f izvedenec (-nka), strokovnjak (-inja), ekspert (-inja)

Fachberater, der, strokovnjak, svetovalec

Fachkraft, die, strokovna moč, strokovnjak

Fachmann, der, (-s, Fachleute) strokovnjak

fȁhman m (n. Fachmann) nizko pog. strokovnjak

hand¹ [hænd] samostalnik
roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar
množina mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov)
gledališče, sleng ploskanje, aplavz; stran, smer

all hands vsa posadka, vsi delavci
on all hands povsod, na vseh straneh
at hand blizu, pri roki
at the hands of s strani nekoga
bloody hands grb grofije Ulster
a bird in the hand nekaj gotovega (imeti v roki)
a bold hand energična pisava
with a bold hand pogumno
by hand ročno, na roko (narejeno)
by the hands of s posredovanjem
hand cash gotovina pri roki
a cool hand hladnokrvnež
figurativno clean hands čiste roke, čista vest
on every hand povsod okoli
even hands izenačeno
for one's own hand sebi v prid
from hand to hand iz rok v roke
from first hand iz prve roke
from second hand iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričen
from good hand iz dobrega vira
the hand of God božja roka
hand on heart roko na srce
heart and hands iz vsega srca
heavy on hand dolgočasen, mučen
with a heavy hand s trdo roko
with a high hand drzno, predrzno, naduto
his hand is out iz vaje je
hand to hand (struggle) človek proti človeku (borba)
hand over hand (ali fist) preprijemanje (pri plezanju); figurativno na vrat na nos, hitro, igraje
in hand v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v roki
a legible hand čitljiva pisava
on the mending hand na poti k okrevanju
near hand leva stran
near at hand pri roki, blizu
a niggling hand nečitljiva pisava, čačka
an old hand strokovnjak, star lisjak
off hand nepripravljen, brez obotavljanja, desna stran
hands off! roke proč!
hands off policy politika nevmešavanja
on hand v roki, na zalogi, v breme, prisoten; ameriško pri roki, pri sebi
on the one (other) hand po eni (drugi) strani
out of hand nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divji
hands up! roke kvišku!
a slack hand brezdelje, brezbrižnost
to (one's) hand pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolago
under the hand pod roko, skrivaj
under the hand of podpisani...
contract under hand preprosta pogodba brez pečata
the upper hand premoč, nadvlada
with one's own hand lastnoročno

Z glagoli:

to ask for a girl's hand prositi dekle za roko, zasnubiti
to be a good (poor) hand at biti spreten (neroden) v čem
to be bound hand and foot imeti vezane roke
to be in good hands biti v dobrih rokah
to be on s.o.'s hands biti komu na vratu, skrbi
to bear a heavy hand zatirati
to bite the hand that feeds one biti zelo nehvaležen
to bring a baby up by hands hraniti dojenčka s stekleničko
to come to hand priti v roke, dospeti
to change hands menjati lastnika, priti v druge roke
to do a hand's turn samo s prstom migniti
not to do a hand's turn; ali not to lift (ali raise) a hand niti s prstom migniti
to fall into s.o.'s hands priti komu v roke
figurativno to feed out of s.o.'s hand komu iz rok jesti
to get a big hand dobiti velik aplavz
to get s.o. in hand dobiti koga v roke
to get one's hands in dela se zares lotiti
to get the upper hand dobiti premoč
to get off one's hands otresti se česa, znebiti se
to get out of hand iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nad
to give one's hand to poročiti se s kom, roko komu dati
to give one's hand on a bargain v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubiti
to give s.o. a free hand dati komu proste roke
to give s.o. a hand iti komu na roko, pomagati, ploskati komu
to go hand in hand with figurativno & dobesedno v korak s kom stopati
to have a hand for biti spreten, nadarjen za kaj
to have o.s. well in hand dobro se obvladati
to have a hand in a matter imeti svoje prste vmes
to have (ali keep) one's hand in ostati v vaji
to have one's hands full imeti polne roke dela
to have time on one's hands ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časa
to hold hands držati se za roke
to hold one's hand zadržati se
to hold a good hand imeti dobre karte
to join hands združiti se
to keep a tight hand over imeti koga na vajetih
to keep one's hands on imeti čvrsto v rokah
to let one's temper get out of hand ne obvladati se, podivjati
to live from hand to mouth iz rok v usta živeti
to lay hands on vzeti, najti, roko na kaj položiti
to lay hands on o.s. roko nase položiti, napraviti samomor
to lend a hand pomagati
to make a hand napraviti dobiček
many hands make light work v slogi je moč
to pass through many hands iti skozi mnogo rok
to play into the hands of nevede komu delati v prid
to play a good hand dobro igrati karte
to play for one's own hand delati sebi v prid
to put one's hand in one's pocket seči v žep, prispevati v denarju
figurativno to put one's hands on najti, spomniti se
to put (ali set, turn) one's hands to v roke vzeti, poprijeti se
to serve (ali wait on) s.o. hand and foot komu vdano služiti
to shake s.o. by the hand stisniti komu roko
to shake hands with rokovati se s kom
to show one's hand; ali to have a show of hands figurativno odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namen
it shows a master's hand mojstrsko je, kaže na mojstra
to strengthen the hands of podpreti koga
to take s.o. by the hand koga za roko prijeti, figurativno vzeti koga pod svoje okrilje
to take in hand vzeti v roke, lotiti se
to take a hand at a game sodelovati v igri
to take s.th. off one's hands kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebi
to take a hand in a matter vmešati se v kaj
to take one's courage in both hands zbrati ves svoj pogum
time hangs heavy on my hands dolgčas mi je
to try one's hand at poskusiti se v čem
to throw up one's hands obupati nad čim
to vote by show of hands glasovati z dviganjem rok
figurativno to wash one's hands of umiti si roke, odkloniti odgovornost
to win a girl's hand dobiti dekletovo privoljenje za poroko
to win hands down z lahkoto dobiti, igraje zmagati
to witness the hand of overiti podpis
to write a good hand imeti lepo pisavo

incunabolista m, f (m pl. -ti) strokovnjak, strokovnjakinja za inkunabule

infortunista m, f (m pl. -ti) strokovnjak, strokovnjakinja za nezgode

iniziato m (f -ta)

1. posvečenec, adept

2. strokovnjak

inteligente moški spol poznavalec, veščak, strokovnjak

intel-legō (poklas. intel-ligō) -ere -lēxī -lēctum (inter-lego) razbrati (razbirati), od tod meton.

1. (s čutili ali razumom) zazna(va)ti, opaziti (opazovati), spozna(va)ti, razbrati (razbirati), ugotoviti (ugotavljati), sprevide(va)ti, uvide(va)ti, (za)čutiti; (o zaznavanju s čuti poznolat. in pesn.): intellecturis auribus uti O., vestigia hominum intellegi a feris Plin. zavohati, ut aquae salsae non intellegatur sapor Plin., nullos intellegit ignes O., percussi corticis sono pabulum subesse intellegunt Plin., cum frigus contra temporis consuetudinem intellexeris Col., perfundere caput calidā (aquā) et postea frigidā saluberrimum intellegitur Plin.; (o zaznavanju z umom): abs.: tu sine bonā arte intellegis et iudicas? Ci.; z obj.: quod iste homo neque attendere neque intellegere potuit Ci., quantum est satis ad intellegendam voluntatem Ci., superbia perspici atque intellegi potuit Ci., hoc ex hac frequentiā colonorum intellegi potest Ci. Dopolnila:
a) z ACI: Pausanias ex vultu ephori cuiusdam intellexit insidias sibi fieri N., ubi te invidiosum esse intellegat Ci., Caesar intellegit legem Semproniam esse de civibus constitutam Ci., intellexi ex tuis litteris te audisse Ci.; v pass. z NCI: qui praeceps actus intellegatur Ci., intellegor falsus esse T. spoznavajo, (čutijo), da …
b) z odvisnim vprašalnim stavkom: de gestu intellego, quid respondeas Ci., cum intellegerent, quam ob rem arcesserentur Ci., in istis studiis viventi non intellegitur, quando obrepat senectus Ci.
c) s praep. in: quoniam non intellexerunt in operibus domini Lact.; pogosto: ex quo (eo) intellegitur iz česar (tega) je razvideti (razvidno); abl. abs. intellēctō po sprevidenju, po dognanju, sprevidevši; z odvisnim vprašalnim stavkom: intellecto in quos saeviretur T., intellecto quantum bellum suscitaret Iust.

2. ume(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, pojmovati, z umom doseči (dosegati): satius est mutum esse, quam dicere, quod nemo intellegat Ci., vereor, ut hoc intellegi possit auditum Ci., facile intellectu est H., rationem, rem i. Ci., sententia interdicti intellegitur Ci., Catonem sua aetas non intellexit T., adulescens non acriter intellegens Ci. počasnega pojmovanja; v pogovornem jeziku: intellextin (= intellexistine)? ali si razumel? in v odgovoru: intellego umevam = pač, kajpada: Kom.; z ACI: nemo est tam stultus, qui non intellegat dominationem nobis ferendam esse Ci., intellegi necesse est esse deos Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut magis intellegas, quam nihil verba valeant Ci., corpus quid sit intellego Ci.; occ.
a) pozna(va)ti, poznavatelj, vešč, strokovnjak biti, izveden biti v čem, učen biti v čem, imeti razumevanje za kaj (= poznati kaj): non multum in ea re i. Ci. slabo razumeti, slabo poznati, nihil i. Ci., homo intellegens Verres … Ci. izvedenec, strokovnjak, veščak, qui prudenter intellegit Ci. izvrsten strokovnjak, izvrsten poznavalec, pravi izvedenec, faciunt intellegendo, ut nihil intellegant Ter. to se pač pravi od same kritike nekritičen biti, meum intellegere (svoj umetniški okus) nullā pecuniā vendo Petr., alicuius linguam i. Petr., Sen. ph., linguam avium Pac. fr.
b) meniti, misliti (si), predstavljati si, razume(va)ti: se nullum bonum intellegere posse demptis corporis voluptatibus Ci., sanguinem quid intellegis? Ci., illa est εὐταξία, in quā intellegitur ordinis conservatio Ci., intellego sub hoc verbo multa Sen. ph., quamvis per nemo homo intellegatur, addidit tamen Don., quid ergo hoc loco honestum intellegit, quem intellegimus divitem? Ci., quae si vobis pax et concordia intelleguntur S., quod pacis est insigne toga, hoc intellegi volo Ci. — Od tod adj. pt. pr. intellegēns -entis (pozneje intelligens), adv. intellegenter preudaren, bistroumen, razborit, dojemljiv, razsoden, razumen, pameten, vešč česa, izveden v čem, poznavajoč kaj: praetor intellegens negat sibi placere Ci., doctus et intellegens vir Ci., stulto intellegens quid interest Ter.; occ.: ea signa istum hominem intellegentem delectant Ci. kot veščaka, strokovnjaka, izvedenca, intellegentior mens Aug., legere intellegenter voluptates Ci., intellegenter audire Ci., intellegenter lectitare Plin. iun., ut putetur in hisce rebus intellegens esse Ci., homo ingeniosus et i. Ci. (naspr. idiota); z objektnim gen.: cuiusvis generis (voluptatis) intellegens Ci., intellegens imminentium T. prihodnost sluteč, principis nostri i. Plin. iun. ki pozna … ; kot subst. strokovnjak, izvedenec, poznavalec, veščak: vulgi iudicium cum intellegentium iudicio non congruit Ci.

Opomba: Sinkop. pf. intellexti (= intellexisti): Pl., Ter., Ci. (Ep. ad Attic. 13, 32, 2); star. ind. pf. intellēgit: Lucr., cj. pf. intellegerint: S. (Hist. fr.), cj. plpf. intellexes: Pl.

judge¹ [džʌdž] samostalnik
pravno sodnik
figurativno razsodnik; izvedenec, strokovnjak, dober poznavalec česa (of)

vojska judge advocate sodnik pri naglem sodišču
vojska judge advocate general vrhovni sodnik pri naglem sodišču
associate judge sodni prisednik
as God's my judge! pri bogu!
to be a judge of razumeti se na kaj
a good judge of dober poznavalec česa
I am no judge of it tega ne morem presoditi
let me be the judge of that prepusti to meni
to be judge and jury in one's own cause biti sodnik in tožitelj hkrati
as sober as a judge popolnoma trezen

kundig izkušen; strokovnjak; kundig sein einer Sache: spoznati se na, znati (kaj), biti vešč (česa), dobro poznati; von kundiger Seite iz zanesljivega vira

masterhand [má:stəhærd] samostalnik
strokovnjak (at)
strokovnost

matrimonialista m, f (m pl. -ti) pravo strokovnjak, strokovnjakinja za matrimonialno pravo

meridionalista

A) m, f (m pl. -ti) strokovnjak, strokovnjakinja za probleme italijanskega juga; meridionalist, meridionalistka

B) agg. (m pl. -ti) meridionalističen