Franja

embody [imbɔ́di]

1. prehodni glagol
utelesiti; poosebiti; uresničiti; uvrstiti, vključiti, obseči

2. neprehodni glagol
vključiti, uvrstiti, pridružiti se

épouser [epuze] verbe transitif poročiti, vzeti za ženo, za moža; poročiti se (quelqu'un s kom); figuré pridružiti se, priključiti se (quelque chose čemu)

s'épouser poročiti se
épouser par amour, pour sa fortune poročiti se iz ljubezni, zaradi njenega (njegovega) denarja
épouser la cause de quelqu'un, de quelque chose potegniti s kom, priključiti se čemu
épouser une grosse dot priženiti veliko doto
épouser la forme privzeti obliko, podobo (de quelque chose česa); prilagoditi se, slediti (de quelque chose čemu)
épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si, privzeti, deliti ideje neke osebe
épouser quelqu'un en premières, en secondes noces poročiti koga v prvem, drugem zakonu
épouser le parti, la querelle de quelqu'un potegniti s kom

folgen slediti; folgen auf jemanden slediti komu, naslediti (koga); (gehorchen) ubogati; einer Einladung: sprejeti (vabilo); einer Bitte: ugoditi prošnji; einem Grundsatz: držati se načela; Ausführungen, Worten, jemandem: pridružiti se (komu, čemu), strinjati se z; wie folgt kot sledi, naslednje; Fortsetzung folgt se nadaljuje

fraternizzare v. intr. (pres. fraternizzo)

1. bratiti se, sprijateljiti se, prijateljevati

2. pridružiti se (komu):
i militari fraternizzarono con i ribelli civili vojaki so se pridružili upornim civilistom

herzukommen^* pridružiti se

hinzukommen^* priti zraven, (sich hinzugesellen) pridružiti se; es kommt hinzu, [daß] dass ... poleg tega/razen tega ...

hinzutreten^* pristopiti (zu čemu/komu), pridružiti se; biti povezan

incorporare

A) v. tr. (pres. incōrporo)

1. spojiti, spajati

2. pren. priključiti; vključiti, vključevati; pridružiti, pridruževati; inkorporirati:
incorporare una provincia priključiti provinco, deželo

3. pren. pridružiti, pridruževati; asimilirati:
incorporare una società pridružiti podjetje

B) ➞ incorporarsi v. rifl. (pres. mi incōrporo): združiti, združevati se (tudi pren.)

incorporate² [inkɔ́:pəreit]

1. prehodni glagol
združiti, vključiti (into v)
pripojiti, pridružiti
pravno, ekonomija inkorporirati
tehnično, kemija pomešati, zmešati

2. neprehodni glagol
združiti se, pridružiti se, strniti se (with s, z)

īn-serō² -ere -seruī -sertum

1. dejati (devati), vtakniti (vtikati) v kaj, vde(va)ti kaj: Ter., Iust., Sen. tr., Col., Q. idr., caput in aversam lecticam (in tentoria L.) inserens Ci., homo collum in laqueum inserens Ci., cibum alicui in os i. Ci., aliquid in ignem C., rostrum lagoenae inserere Ph., sera inserta posti O., falces insertae longuriis C., collo inserta catena Cu. dana okoli vratu, gemmas soleis i. Cu. vložiti, pellis auro inserta V. z zlatom prepletena, inseritur radiis subtemen O. z votkom se osnutek prepleta, pollicem per os Suet., uno lino decies HS Tert. na eno vrvico nanizati biserov za cel milijon sestercijev; brez določila na vprašanje kam (kje): trecentos inseris H. (spravljaš na ladjo), quidquid inserueris, vimine diligenter ligato Col., surculus insertus Col., insertae fenestrae V. (v steno) vdelana, inserto latices infundere cornu V., telum L. poriniti; pren.: nunc inserite oculos in curiam Ci. ali in pectora O., oculos huic miraculo Val. Max. oči obrniti, pogledati na (v) …

2. metaf. vtakniti (vtikati), vde(va)ti), vstaviti (vstavljati), vmeša(va)ti, vplesti (vpletati), spraviti (spravljati) v kaj: historiae iocos O., supersunt aliqua epistulis inserta T., querelas et ambiguos sermones T., rationes orationibus T., nomen famae T. (Dial.) proslaviti svoje ime, nomen suum verum carmini Lact., nomina Aeacidis O., annalibus Suet., aulaï carminibus Q., agris meis praedia Plin. iun., consilium Pl., aliquid sermoni Cu., versūs, negotiis munus, Hispanum nomen Latinae orationi Q., prandiis subditicios ignobiles Amm., stellis aeternum decus H., ignobilitatem suam magnis nominibus i. T. proslaviti se, pedites globo inserti Sil., commentariis falsis insertos Vell.; pesn.: aliquem vitae i. Stat. komu življenje ohraniti; refl. vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vplesti (vpletati) se, vključiti (vključevati) se v kaj, pridružiti (pridruževati) se komu: Vell., insere te turbae O., nec te insere bellis O., inserentibus se centurionibus T. ker so vmes posegli (posegali), sese fortunae T. vsiliti se v visoko dostojanstvo, se viris Val. Max.

3. occ. koga uvrstiti (uvrščati) kam: si me lyricis vatibus inseris H., Pleiadum choro aliquem H. sprejeti med … , stellis i. H. smrtnost podeliti, insertus civium numero Suet., insertus Liviorum familiae Suet., publicanum his nominibus Plin. iun., cum imaginibus Caesarum Suet.

join² [džɔ́in]

1. prehodni glagol
spojiti, spajati, združiti, sestaviti, povezati, priključiti, pridružiti, srečati, dotikati

2. neprehodni glagol
priključiti se, pridružiti se, združiti se; včlaniti se; spojiti se; strinjati se (with s, z; in v, glede)
mejiti, dotikati se
vojska & navtika nastopiti službo
navtika vkrcati se
geometrija spojiti dve točki (s krivuljo ali premico)

vojska to join the army iti v vojsko
to join up iti k vojakom
to join battle spoprijeti se
to join forces with delati s skupnimi močmi
to join hands (with) skleniti roke, rokovati se, združiti se s kom
to join issue with ne strinjati se, pobijati (z argumenti)
sleng to join the majority umreti
to join in marriage poročiti
to join in friendship skleniti prijateljstvo
to join prayers skupaj moliti
to join s.o. in doing s.th. skupaj kaj delati

link in neprehodni glagol
povezati se s kom, pridružiti se komu

link on neprehodni glagol
povezati se s kom, pridružiti se (to komu)

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

mitreden pridružiti se pogovoru; (bestimmen) imeti besedo, odločati

participá partícip vi.

1. sodelovati, udeleževati se, udeležiti se, prisostvovati; prispevati

2. pridružiti se; deliti, sočustvovati

prikljúčiti -im
I. priključiti, spojiti, pripojiti: priključiti vodovod, telefon, radio; spisu priključiti pismo
II. priključiti se priključiti se, pridružiti se kome, združiti se s kim: priključiti se predlogu govornika; priključiti se komu v mnenju

prìstati prìstanēm
1. privoliti: pristati na što, na uslove
2. pritrditi: pristati na što, uz nečije mišljenje
3. pridružiti se komu, stopiti na stran koga: pristati uz koga, za kim; za Titom pristade cio narod
4. pristati: pristati uz obalu
5. ekspr. prav priti: pristalo mi je

pristopíti i pristópiti -im, pristopi -ite, pristopil -ila
1. pristupiti, prići: pristopila je in tiho rekla; pristopiti k mizi
2. pomoći: v nesreči rad pristopi
3. stupiti u: pristopiti v organilacijo
4. prići, pridružiti se: pristopiti k partizanom
prići partizanima
5. prihvatiti se: resno pristopiti k delu

rallier [ralje] verbe transitif, militaire zbrati (raztresene vojake); pridružiti se vojaški edinici, od katere smo bili ločeni; zbrati okrog sebe, pridobiti zase, za neko stvar; zopet zavzeti, vrniti se (na položaj, na mesto); verbe intransitif, militaire vrniti se k svoji edinici

se rallier (figuré) pridružiti se, priključiti se (à quelque chose čemu)
rallier une flotte zbrati brodovje
notre proposition a rallié tous les suffrages naš predlog je dobil vse glasove
ces opposants ont rallié la majorité ti opozicionalci so se pridružili večini