Franja

perpendicular [pə:pəndíkjulə]

1. pridevnik
navpičen (to na)
pravokoten (to k, na)
navpičen (rudnik); strm, prepaden
arhitektura pozno gotski
šaljivo stoječ

2. samostalnik
navpičnica, pravokotnica, svinčnica
sleng prigrizek stoje
arhitektura angleški pozno gotski stil

perpendiculāris -e (perpendiculum) navpičen, pravokoten, perpendikuláren: quando autem directa super directam iacentem stans dextra laevaque angulos aequales fecerit, directus uterque est angulus, et illa superstans perpendicularis dicitur M., zemljemerski pisci.

perpendiculātus 3 (perpendiculum) navpičen, pravokoten, perpendikuláren: Scythia Galliaeque atque ipsa prorsum non cernat Italia, cum illae antarcticis terris conspicuae ac praenitentes et velut perpendiculatae capitibus suspectentur M.

prȁvokūtan -tna -o pravokoten: pravokutan trokut

rechteckig pravokoten

rechtwinklig pravokoten

rectangle [rɛktɑ̃glə] adjectif pravokoten; masculin pravokotnik

triangle masculin, trapèze masculin rectangle pravokoten trikotnik, trapez

rectangulaire [-gülɛr] adjectif pravokoten

rectangular [rektǽŋgjulə] pridevnik (rectangularly prislov)
pravokoten

rectangular hyperbola enakostranična hiperbola

rectangulár -ă (-i, -e) adj. pravokoten

rectángulo pravokoten

rectángulo m pravokotnik

rēcti-angulus 3 (rēctus in angulus) pravokoten; subst. rēctiangulum -ī, n pravokoten trikotnik: Isid.

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

rettangolare agg. mat. pravokoten, rektangularen

right-angled [ráitæŋgəld] pridevnik
pravokoten; ki je pod pravim kotom

right-angled isosceles triangle enakokrak pravokoten trikotnik

senkrecht navpičen; auf, zu: pravokoten (na) (stehen biti); figurativ pokončen

square¹ [skwɛ́ə]

1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister

by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati

2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski

all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko

fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)

перпендикуля́рний прикм., pravokóten, pravokótni prid.

прямоку́тний прикм., pravokóten, pravokótni prid.

• прямоку́тний паралелепі́пед kváder

прямоугольный (geom.) pravokoten