Franja

cen|a² [é] ženski spol (-e …) (vrednost, pomen) der Wert
brez cene wertlos
biti na ceni geschätzt sein
lastna hvala cena mala Eigenlob stinkt

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

determinírati to determine

determinírati datum odprtja razstave to determine (ali to fix) the opening date of the exhibition
determinírati ceno to fix (ali determine) a price
determinírati pomen besede gramatika to define, determine the meaning of a word
determinírati najdene fosile to identify the fossils discovered

dosti¹ [ô]

1. (veliko) viele (dosti dreves viele Bäume, v dosti primerih in vielen Fällen), viel (dela viel Arbeit); (prilično) ziemlich viel
ne dosti nicht viel
ne kaj dosti nicht besonders viel
dosti časa viel Zeit
pred dosti časa vor langer Zeit
dosti poguma viel Mut (za to je treba dosti poguma dazu gehört viel Mut)
viel- (ki je dosti potoval [vielgereist] viel gereist, ki je doživel dosti hudega vielgeprüft)

2. (močno) sehr, stark

3. (precej) s komparativom: viel (boljši viel besser, debelejši viel stärker; prej viel früher)
|
dosti dati na Xovo mnenje ipd.: viel geben auf
(pripisovati velik pomen) viel liegen an (kdo da dosti na kaj jemandem liegt viel an einer Sache)
ni dosti manjkalo … es hat nicht viel gefehlt
dosti pričakovati od viel erwarten von, da bo kdo naredil, da mu bo uspelo: (jemandem) viel zutrauen
videti dosti sveta weit herumkommen
zganjati dosti hrupa viel Wind machen (um etwas)
ki terja dosti časa zeitraubend
ki dosti zaleže sparsam im Gebrauch

freudovski pridevnik
(o freudizmu) ▸ freudi, freudistaV freudovski šoli ima jezik izključno seksualni pomen. ▸ A freudi iskolában a nyelvnek kizárólag szexuális jelentése van.
Povezane iztočnice: freudovski lapsus, freudovski spodrsljaj

glagol samostalnik
jezikoslovje (besedna vrsta) ▸ igePovezane iztočnice: brezosebni glagol, glagol premikanja, modalni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, povratni glagol, prehodni glagol, vzročni glagol, polnopomenski glagol, dovršni glagol

gláven principal, main, chief; cardinal; primary; master; anatomija cephalic

v glávnem chiefly, mainly, on the whole, in the main
glávni artikel principal article
glávna blagajna main cash desk (ali box office, checkout)
glávna cesta trunk (ali main) road
glávna čednost cardinal virtue
glávni delničar principal shareholder
glávni cilj primary target
glávni dobitek (v loteriji) first prize, the big prize
glávni dogodek main event
glávni del main part; body
glávni dedič chief heir, pravo residuary legatee
glávni film feature film, (filmskega programa) main feature
glávni igralec gledališče leading man, (igralka) leading lady; lead; star
glávni jambor mainmast
glávna jed main course
glávna hrana staple diet, chief food, staple food
glávni izdatki principal expenditure (ali outlay), major expenses pl
glávna knjižnica main library
glávni knjižničar chief librarian
glávna knjiga trgovina ledger
zaključiti glávno knjigo to balance the ledger
glávni kolodvor, glávna postaja (železniška) central station, main station, (končna) terminus, ZDA terminal; main railroad station
glávni jašek main shaft
glávna naloga main (ali chief) task
glávni napad main attack; main effort
glávno mesto capital, metropolis
glávna napaka chief fault; main defect
glávna krivda principal fault
glávna obrambna črta main defence line, main fighting line, main line of resistance (krajšava: MLR)
glávni oltar high altar
glávna os main axis
glávni oddelek main department
glávni namen main object, chief purpose
glávna misel main (ali principal) idea
glávni krivec pravo major (ali chief) offender; principal
glávna oseba principal person, head, gledališče (roman) hero, chief character, protagonist; pogovorno leading light, kingpin
glávno oporišče main base
glávna paluba main deck
glávna poteza (značaja itd.) chief trait, principal feature
glávni poklic (zaposlitev) chief occupation
glávni pojem, glávna ideja main idea (ali principal notion)
glávna potreba chief requirement
glávna prometna cesta (ulica) principal thoroughfare, highway, ZDA thruway
gláven priča principal witness
glávna proga main line, (železniška) main line, ZDA trunk line
glávni pomen chief importance
glávni pogoj principal condition, principal requirement
glávna pozornost main attention
usmeriti glávno pozornost na to direct one's special attention to
glávni plinovod gas main
glávno poslopje main building
glávno pravilo first principle, fundamental principle
glávna pomanjkljívost chief defect
glávna postavka main item
glávni poštni urad General (ali Main) Post Office
glávni razlog principal reason, (motiv) primary motive
glávna reka main stream
glávna sezona high season
glávna skušnja gledališče dress (ali full ali general) rehearsal
glávni sovražnik chief enemy
glávna sestavina (sestavni del) chief constituent, principal ingredient
glávni stavek gramatika main (ali principal) clause
glávna stvar chief matter; main thing, most important thing
to je glávna stvar that's all that matters
glávna razlika main difference
glávna razprava pravo (main) trial; hearing
glávna stroka speciality; main line, (v šoli) VB main subject, ZDA major
izbrati zgodovino kot glávno stroko (predmet) VB to take history as one's main subject, ZDA to major in history
glávni šlager (zvočnega filma itd.) themesong
glávni števnik cardinal number
glávno tržišče principal market
glávni urednik chief editor
glávni vzrok chief cause, principal reason
glávni vod (telefonski) trunk line
glávni vir chief source
glávni vir dohodkov principal source of revenue
glávni ugovor chief objection
glávni vhod main entrance
glávna vrata main door
glávna varovalka (elektrika) main fuse, main cutout
glávna težava main difficulty
glávna (mestna) ulica high street, ZDA main street; main road; arterial road, high road
glávni električni vod the mains pl, (plinski, vodovodni itd.) gas main, water main
glávni vidik main aspect
glávno vprašanje chief (ali main) question
glávno železniško vozlišče main junction
glávna vsebina principal contents pl; substance; summary
glávna vloga gledališče leading role, lead, star role; leading part (ali character), (ženska) female lead
igralec v glávni vlogi star, ZDA (tudi) headliner
igrati glávno vlogo to star, (manj važno) ZDA to feature
kdo igra glávno vlogo gledališče who is playing the lead?
v glavni glávni nastopa g. X the show stars Mr. X, Mr. X is appearing in the lead (ali in the main role)
glávni igralec leading actor, star (performer)
glávna zahteva prime (ali chief) requisite, primary requirement
glávno žarišče principal focus

glavn|i¹ (-a, -o) Haupt- (cilj das Hauptziel, dedič der Haupterbe, dobitek der Hauptgewinn, igralec der Hauptdarsteller, izhod der Hauptausgang, krivec der Hauptschuldige, krov das Hauptdeck, motor der Hauptmotor, naslov der Haupttitel, nosilec der Hauptträger, obrok die Hauptmahlzeit, odjemalec der Hauptabnehmer, oltar der Hauptaltar, opornik die Hauptstütze, pogoj die Hauptbedingung, pomen die Hauptbedeutung, portal das Hauptportal, posevek die Hauptfrucht, predmet das Hauptfach, priključek der [Hauptanschluß] Hauptanschluss, slop die Hauptstütze, sodnik der Hauptschiedsrichter, Oberschiedsrichter; stan das Hauptquartier, telefonski aparat der [Hauptanschlußapparat] Hauptanschlussapparat, trg der Hauptplatz, vhod der Haupteingang, vod die Hauptleitung, zidec/napušč das Hauptgesims, apsida die Hauptapsis, napaka der Hauptfehler, poteza der Hauptzug, cesta die Hauptstraße, črpalka die Hauptpumpe, figura die Hauptfigur, igralka die Hauptdarstellerin, knjiga das Hauptbuch, korenina die Hauptwurzel, krivec der/die Hauptschuldige, gradbeništvo, arhitektura ladja das Hauptschiff, naloga die Hauptaufgabe, pravo obravnava die Hauptverhandlung, pošta das Hauptpostamt, priča der Hauptzeuge, proga die Hauptlinie, Hauptstrecke, Hauptbahn, prometnica die Hauptverkehrsader, ročica die Hauptverteilerleitung, sestavina der Hauptbestandteil, težava die Hauptschwierigkeit, pravo točka obtožnice der Hauptanklagepunkt, ulica die Hauptstraße, vloga die Hauptrolle, zahteva die Hauptforderung, stikalo der Hauptschalter)

izmaličeváti (-újem) | izmalíčiti (-im) m imperf., perf. deformare, deturpare; snaturare, sciupare, guastare:
izmaličevati pomen besede snaturare il senso della parola

manjša|ti (-m) zmanjšati

1. mindern, vermindern, verringern

2.
manjšati se sich mindern/vermindern/verringern, kleiner werden
(upadati) fallen
manjša se Xov … X verliert an … (pomen an Bedeutung, teža an Gewicht, vpliv an [Einfluß] Einfluss)

osnóven (-vna -o) adj.

1. fondamentale, elementare, basilare; base:
osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
osnovna načela principi fondamentali, basilari
osnovna plača salario base

2. principale, primo:
osnovna dolžnost il primo dovere
osnovna naloga il compito principale

3. elementare:
osnovna šola scuola elementare

4. di base, essenziale

5. teh. di fondo:
osnovna barva tinta di fondo
min. osnovna celica cellula base
šport. osnovna črta linea di fondo
lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
ekon. osnovna glavnica capitale sociale
pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
osnovna konstanta costante universale
osnovna plača salario base
mat. osnovna ploskev, stranica base
fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
ekon. osnovna sredstva beni fissi
um. osnovna barva mestica
jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
teh. osnovne enote unità fondamentali
tekst. osnovne niti fili dell'ordito
ekst. osnovna pravila decalogo
mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
fiz. osnovni delec particella elementare
fiz. osnovni naboj carica elementare
lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
osnovni podatki estremi
muz. osnovni ton tonica
tekst. osnovni valj subbio di ordito
pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
pren. osnovno znanje alfabeto

osnovn|i (-a, -o) Grund- (besedni zaklad der Grundwortschatz, čas die Grundzeit, dolg die Grundschuld, fond der Grundstock, korak der Grundschritt, krog der Grundkreis, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, položaj die Grundstellung, pomen die Grundbedeutung, profil das Grundprofil, tekst der Grundtext, beseda das Grundwort, cena der Grundpreis, črta die Grundlinie, ideja die Grundidee, der Grundgedanke, napaka der Grundfehler, das Grundübel, oblika die Grundform, taksa die Grundgebühr, pravilo die Grundregel, število die Grundzahl, vprašanje die Grundfrage, znanje das Grundwissen, živilo das Grundnahrungsmittel); (elementarni) elementar, Elementar- (pojem der Elementarbegriff)

podtákniti meter (ali introducir) debajo ; (otroka) substituir

podtakniti komu kaj imputar a/c a alg
podtakniti besedam napačen pomen atribuir a las palabras un sentido equivocado

popáčiti (dejstva, resnico) altérer, dénaturer, flétrir, mutiler, défigurer, déformer ; (podpis, dokument) falsifier, contrefaire, fausser ; (moralno) corrompre, dépraver, adultérer, pervertir ; (sleparsko) truquer, estropier, déguiser, maquiller, travestir, sophistiquer, massacrer ; (smisel) forcer

popačiti besedo estropier un mot
popačiti besede dénaturer les paroles
popačiti besedilo altérer (ali estropier, massacrer, falsifier) un texte
popačiti dejstva déformer les faits
popačiti svoj glas contrefaire (ali déguiser) sa voix
popačiti karte truquer les cartes
popačiti svojo pisavo déguiser son écriture
popačiti pomen, smisel besede forcer le sens d'un mot
popačiti resnico défigurer (ali mutiler, fausser, maquiller) la vérité
popačiti rezultat fausser un résultat
popačiti smisel zakona fausser le sens de la loi

popredmetenje samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (razosebljenje) ▸ tárgyiasítás
Nova stvarnost se kaže v popredmetenju sveta. ▸ Az új valóság a világ tárgyiasításában nyilvánul meg.
Tradicionalna azijska oblika obravnave duševnih stisk pelje v popredmetenje, izolacijo in stigmatizacijo prizadete osebe. ▸ A mentális zavarok hagyományos ázsiai megközelítése az érintett személy tárgyiasításához, elszigetelődéséhez és megbélyegzéséhez vezet.

2. (o konkretnem prikazu) ▸ tárgyiasulás, tárgyiasítás
Spomeniki so popredmetenje (objektivacija) spomina v materialni plošči, ki daje pomen in ponuja specifične interpretacije dogodkov. ▸ Az emlékművek az emlékezet tárgyiasulását jelentik az anyagi síkon, értelmet és sajátos értelmezéseket adnak az eseményeknek.

prednost⁴ [é] ženski spol (-i …) der Vorrang; (poseben pomen) die Priorität, die Vorrangigkeit, die Vorrangstellung; (dana prednost) die Begünstigung, die Bevorteilung; v primerjavi z drugimi: der Vorteil (na domačem igrišču šport der Platzvorteil)
biti v prednosti im Vorteil sein
dajati prednost človeku, stvari: (jemandem/einer Sache) den Vorzug geben, Vorrang geben, (etwas) vorziehen, bevorzugen, neupravičeno: begünstigen, bevorteilen, potnikom ipd.: bevorzugt abfertigen
(imeti rajši) (jemanden/etwas) vorziehen; pri razmišljanjih: vorrangig berücksichtigen, (einer Sache) den Vorrang einräumen
določiti, čemu gre prednost Prioritäten setzen
imeti prednost den Vorrang haben, potnik ipd.: bevorzugt abgefertigt werden, argument: vorrangig sein, vorrangig berücksichtigt werden, pred drugimi: vorgehen
pridobiti prednost sich Vorteile verschaffen
dajanje prednosti die Bevorzugung, die Bevorrechtigung, die Begünstigung
(enemu upniku Gläubigerbegünstigung)
ne imeti prednosti nicht vorrangig sein, zurückstehen müssen

prenesèn -a -o prid.
□ preneseni pomen sens metaforic

prenêsti to transport, to transmit; to carry over; to transfer (z... na from... to), to turn over to; (pretrpeti) to bear, to stand

prenesèn pomen figurative sense
prenesel je posle na svojega družabnika he has turned the business over to his partner
veliko prenêsti (figurativno) to have a strong back

pripi|sati (-šem) pripisovati

1. (dodati) dazuschreiben, hinzuschreiben, hinzufügen

2. komu kaj zuschreiben, zuordnen, (prišteti) zurechnen (zu); krivdo: (jemandem die Schuld) zuschieben; namene: (Absichten) unterstellen
pripisati prevelik/premajhen pomen čemu (etwas) überbewerten/unterbewerten

pripis|ovati (-ujem) pripisati

1. (dodati) dazuschreiben, hinzuschreiben, hinzufügen

2. komu kaj zuschreiben; (prišteti) zuordnen, zurechnen (zu); krivdo: (jemandem die Schuld) zuschieben
pripisovati krivdo za kaj komu (jemanden) verantwortlich machen für, (jemandem (etwas)) anlasten
namene: (Absichten) unterstellen
pripisovati pomen čemu Bedeutung beimessen, Wert/Gewicht legen auf
pripisovati prevelik/premajhen pomen čemu (etwas) überbewerten/ unterbewerten

3. v govoricah: nachsagen, anlasten

4. zmožnost za kako čudno ipd. dejanje: (jemandem) (eine Tat) zutrauen