-
latinščina samostalnik (jezik) ▸
latin [nyelv]poučevati latinščino ▸ latint tanít
študirati latinščino ▸ latint hallgat, latin szakra jár
obvladati latinščino ▸ tud latinul
prevesti v latinščino ▸ latinra fordít
napisan v latinščini ▸ latinul íródott
prevod v latinščino ▸ latin fordítás
profesorica latinščine ▸ latintanár
pouk latinščine ▸ latin tanítása
profesor latinščine ▸ latintanár
učenje latinščine ▸ latin tanítása
znanje latinščine ▸ latin nyelvtudás
maša v latinščini ▸ latin nyelvű mise
napis v latinščini ▸ latin felirat
pesem v latinščini ▸ latin nyelvű vers
prevesti iz latinščine ▸ latinból lefordít
izhajati iz latinščine ▸ latinból ered
pomeniti v latinščini ▸ latinul jelent
napisati v latinščini ▸ latinul ír
prevod iz latinščine ▸ fordítás latinból
Na vsaki strani je prilepljena samo ena posušena rastlina, njeno ime pa je zapisano v latinščini. ▸ Mindkét oldalra csak egy préselt növényt ragasztanak, a nevét pedig latinul írják oda.
Povezane iztočnice: pogovorna latinščina, srednjeveška latinščina, klasična latinščina, ljudska latinščina -
môči (mórem)
A) imperf.
1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi
2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo
3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo
4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano
5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere
6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo
7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...
C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
-
mogoče1 [ó]
1. (možno) möglich
kolikor mogoče hitro, veliko …: so (schnell/viel) wie/als möglich
če le mogoče womöglich, moraš: tunlichst
če je le kako mogoče wenn irgend möglich
brž ko bo mogoče sobald als möglich
ali je to mogoče! Ist das die Möglichkeit!
2.
mogoče je (sklepati, najti …) es [läßt] lässt sich (vermuten, finden …), es kann (vermutet, angenommen, gefunden werden)
ni mogoče predvidevati (kdaj pride …) es ist nicht abzusehen, (wann er kommt)
ki ga je mogoče (identificirati, obvladati …) -bar (identifizierbar, beherrschbar), -fähig (navdušiti begeisterungsfähig, razširiti erweiterungsfähig)
ki ga ni mogoče un--bar (identificirati unidentifizierbar, obvladati unbeherrschbar)
ki ga ni mogoče navdušiti nicht begeisterungsfähig, begeisterungsunfähig
ki ga ni mogoče razširiti nicht erweiterungsfähig
3. (morda) vielleicht, unter Umständen, möglicherweise; (eventualno) eventuell, gegebenenfalls
mogoče 5, 10 … etwa 5, 10 …
4. domneva:
ali mogoče (imate, lahko) …? hätten/könnten Sie …?
mogoče je X doma X könnte/dürfte zuhause sein
5. ironično:
ti mogoče? du etwa?
| ➞ → identificirati, obvladati, predvideti, formulirati
-
nemščina samostalnik (nemški jezik) ▸
német [nyelv]prevesti v nemščino ▸ németre fordít
knjižna nemščina ▸ irodalmi német nyelv
profesorica nemščine ▸ némettanár
učenje nemščine ▸ németet tanít
pouk nemščine ▸ németóra
tečaj nemščine ▸ német nyelvtanfolyam
znanje nemščine ▸ német nyelvtudás
poučevati nemščino ▸ németet tanít
preveden v nemščino ▸ németre fordított
obvladati nemščino ▸ tud németül
govoriti nemščino ▸ beszél németül
prevesti iz nemščine ▸ németről fordít
prevod v nemščino ▸ német fordítás
napisan v nemščini ▸ németül íródott, német nyelven íródott
pisati v nemščini ▸ németül ír
pogovarjati se v nemščini ▸ németül beszélget
učiti se nemščine ▸ németet tanul
naučiti se nemščine ▸ németet megtanul
učiteljica nemščine ▸ némettanár
učitelj nemščine ▸ némettanár
profesor nemščine ▸ némettanár
iziti v nemščini ▸ németül megjelenik
Sodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb szó a német nyelvben.
Sopomenke: nemški jezikPovezane iztočnice: avstrijska nemščina, nizka nemščina, visoka nemščina, pensilvanska nemščina, srednja visoka nemščina, stara visoka nemščina, švicarska nemščina -
obvlad|ovati (-ujem) obvladati beherrschen (se sich); položaj, problem: (etwas) meistern; (einer Sache) Herr sein, (etwas) im Griff haben; (etwas) kontrollieren; (premagovati) bewältigen, überwinden
obvladovati položaj Herr der Lage sein
-
obvladováti (se) (-újem (se)) glej obvladati | obvladovati (se)
-
poklíc (-a) m mestiere, professione; vocazione:
krojaški poklic mestiere di sarto
zdravniški poklic la professione del medico
svobodni poklic libera professione
evf. najstarejši poklic (na svetu) la professione più antica del mondo
duhovniški poklic vocazione sacerdotale
sedeči poklic mestiere sedentario
poklic ovaduha il mestiere della spia
dobro obvladati, poznati poklic conoscere il proprio mestiere
opravljati poklic esercitare una professione
-
položaj2 moški spol (-a …) (situacija) die Lage, die Situation (dejanski Sachlage, gospodarski Wirtschaftslage, na tržišču Marktlage, v celotni državi/deželi Gesamtlage, poslovni Geschäftslage, pravni Rechtslage, svetovni Weltlage, življenjski Lebenslage)
figurativno obvladati položaj Herr der Lage sein
-
pôsel2 (delo) work, (fizičen) manual labour; (izučèn) skilled work, (neizučen) unskilled labour; (priložnosten) job; (neprijeten, dolgočasen) drudgery; (površen) bungling, dabbling; (težak, mučen) toil, toiling and moiling, pains pl; (zaposlitev) employment, employ; (trgovina) business; (bančni, denarni) transaction, deal
donosen pôsel remunerative business, paying proposition
nedonosen pôsel losing proposition
brez pôsla out of work, unemployed
po pôslih on business
postranski pôsli minor occupation, sparetime work, moonlighting
tekoči pôsli current business
nujen pôsel urgent work
nadurni pôsel overtime work
nečisti pôsli foul dealing
pôsli so slabi business is slack
to je njegov pôsel, ne moj that's his job (ali lookout), not mine
to ni tvoj pôsel it's no business of yours
brigaj se za svoj pôsel! mind your own business!
pôsli mu cvetijo he is doing (ali carrying on) a roaring trade
dajati mnogo pôsla to give much trouble
da(ja)ti komu pôsla (dela) to keep someone busy, to employ someone
to mi je dalo mnogo pôsla it was a hard task
pôsel je pôsel business is business
imam drugega pôsla dovolj (figurativno) I have other fish to fry
imam pôsla čez glavo I am being overworked
imeti mnogo pôsla to be up to the eyes in work, to be fully occupied (ali engaged)
z njim ne maram imeti nobenega pôsla več I'll have no further dealings with him
večkrat sem imel pôsla z njim I have had several dealings with him
imaš pôsla z lopovom you are up against a scoundrel
če boš še enkrat to napravil, boš imel pôsla z menoj! if you do it again, you'll hear from me!
krepko se lotiti pôsla to tackle a job, to fall to, pogovorno to get stuck in
pôsli gredo slabo business is slack (ali depressed), there is a lull in business
pôsli gredo zelo dobro, so v polnem razmahu business is in full swing, (ali is doing fine)
iti za pôslom to follow a trade (ali profession)
ne moči obvladati pôslov, biti preobremenjen s pôsli to be overwhelmed with work, to be unable to cope (ali manage), pogovorno to be rushed off one's feet
ostati brez pôsla (dela) to be thrown out of work
sumiti nečist pôsel (figurativno) to smell a rat
ubijati se s pôsli (z delom) to overwork, to overdo it
on se vtika v tuje pôsle he meddles in other people's affairs, he is a meddler, he is a busybody (ali pogovorno a nosy parker)
-
prvína (-e) f
1. elemento; rudimento:
glasovi, besede in druge prvine jezika i suoni, le parole e gli altri elementi (costitutivi) della lingua
obvladati smučarske prvine padroneggiare, conoscere i rudimenti dello sci
2. kem. elemento:
radioaktivne prvine gli elementi radioattivi
3. primizia
-
rokodélski (-a -o) adj. artigiano, artigianale:
pren. obvladati rokodelsko stran pisateljevanja impadronirsi del mestiere della scrittura
-
situácija (-e) f situazione:
konfliktna, smešna, zapletena situacija situazione conflittuale, comica, complessa
finančna, gospodarska, politična situacija situazione finanziaria, economica, politica
obvladati situacijo essere padrone della situazione, avere la situazione sotto controllo
-
snov2 ženski spol (-i …)
1. (tema) der Stoff, das Thema (diskusijska Diskussionsstoff, Diskussionsthema, za pogovor Gesprächsstoff, Gesprächsthema); literarna ipd.: der Stoff, das Sujet (legendna Legendenstoff, za roman Romanstoff)
primeren kot književna snov literaturfähig
2. (predmet) die Materie (težavna eine schwierige)
obvladati snov die Materie beherrschen
3.
učna snov der Lernstoff, Lehrstoff, Unterrichtsstoff
4.
snov za konflikte der Konfliktstoff, das Konfliktpotential
-
snóv substance; stuff; material, matter; (predmet razprave, pogovora) subject
snóv (predmet) eseja subject of an essay
obvladati snóv to master a subject
-
strást passion moški spol , (silna) fureur ženski spol , fougue ženski spol , (bolestna) manie ženski spol , rage ženski spol ; figurativno ferveur ženski spol , ardeur ženski spol , chaleur ženski spol , feu moški spol , flamme ženski spol
brez strasti dégagé (ali dénué, exempt) de passion, sans passion, placide, impassible
s strastjo avec passion (ali ferveur, fureur)
igralska strast passion du jeu
potovalna strast passion de voyager (ali des voyages)
pravdarska strast manie des procès
uničevalna strast rage de destruction, vandalisme moški spol
krotiti, obvladati svoje strasti maîtriser (ali dompter) ses passions
v strasti se razvneti za se passionner pour
popustiti svoji strasti se laisser aller à (ali emporter par) sa passion
-
veščína (-e) f arte; mestiere; ekst. felicità:
vojaška veščina l'arte della guerra
opraviti neko delo z veliko veščino eseguire un lavoro a regola d'arte
obvladati poklicne veščine, poklic impadronirsi del mestiere
veščina pri pesnjenju la felicità nel comporre versi