Franja

find¹ [faind]

1. prehodni glagol
najti, nahajati, odkriti, odkrivati; spoznati, opaziti; ugotoviti, izvedeti; misliti, soditi; odločiti; nabaviti, oskrbeti, opremiti; izreči, izraziti; iti po kaj

2. neprehodni glagol
zaslediti divjačino
pravno odločiti, razsoditi; zdeti se

to find amiss grajati
to find expression izraziti se
to find fault with grajati koga ali kaj
to find favour imeti podporo, zaščito
pravno to find s.o. guilty spoznati, da je kdo kriv
pogovorno to find one's feet pridobiti zaupanje v samega sebe, uveljaviti se
pravno to find a true bill izjaviti, da je vzrok tožbe utemeljen
to find s.o. in s.th. oskrbeti koga s čim
I cannot find it in my heart srce mi ne da
I could find it in my heart rad bi
how do you find yourself? kako se imaš?
to find one's match najti pravega moža ali enakovrednega nasprotnika
the jury found for the culprit porota je osvobodila obtoženca
I trust this finds you well upam, da boste dobrega zdravja, ko boste dobili to pismo
to find o.s. sam se oskrbeti; znajti se
to find pleasure in s.th. imeti s čim veselje

in-iciō -ere -iēcī -iectum (in, iaciō)

I.

1. vreči (metati) v kaj, hitro spraviti, dejati v kaj, zvrniti, položiti (polagati), vli(va)ti, spustiti (spuščati) v kaj, pogosto o metanju gorečih stvari: i. ignem tectis L., Cu., faces castris T. ali tectis Fl., Capitolinis sedibus ignem Ci. strelo; pren.: iniecta est fax rei publicae Ci.; toda: domus ardebat iniectis ignibus Ci. zažgana; dalje: manum foculo i. L. hitro na ognjišče položiti, milites (in naves) C. hitro jih vkrcati, in flammam iniectus C., semen Plin. sejati, viscera flammae Q., aquam Col., vestem flammae Suet.; refl. zagnati se kam: se in medios ignīs (hostīs) i. Ci., sese medium periturus in agmen iniecit V., se morti V., se in ignem Ter., se per ignem inicere saltu V., se in fraudem Pl., animus se inicit in aliquid Ci. se potopi (potaplja, poglablja) v kaj.

2. metaf.
a) (kak afekt) vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), navda(ja)ti s čim: i. alicui terrorem Cu. ali timorem Ci., N. ali metum Iust., Suet. koga v strah pripraviti , koga v strah spraviti (spravljati), zada(ja)ti mu strah, (pre)plašiti ga, ecce, terror iniectus Caesari de eius actis Ci., formidinem Agyrinensibus iniciebat Ci., erat metus iniectus iis nationibus Ci., periculum mortis i. T., religionem Ci., C., hominibus scrupulum Ter., Ci., Suet., suspicionem Ci., ira deorum iis iniecit amentiam Ci., iis admirationem sui i. N., studium pugnandi exercitui C., ei iras V., curam L., H., cupiditatem Ph., cunctationem L., voluptatem Varr., ardorem, stuporem Iust., tantum ardoris L., spem Ter.; occ. obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pripraviti (pripravljati), zada(ja)ti; prvotno zevg.: hostibus terrorem et fugam L. (= terrore iniecto fugam efficere); potem (prolept.) samo: fugam Pl., iniectus a me tumultus civitati Ci., plaga est iniecta petitioni tuae Ci., i. certamen L., causam deliberandi Ci., alicui mentem, ut audeat Ci.
b) (v govoru kaj) podtakniti (podtikati), priplesti (pripletati), v misel vzeti (jemati), v misel vključiti (vključevati): primum enim illud inecit Ci., homo … meum nomen iniecerat Ci., i. mentionem H., sententiam Q., Bruto cum saepe iniecissem de … Ci. —

II.

1. v, na, čez kaj vreči (metati), de(va)ti, naložiti (nalagati), položiti (polagati), postaviti (postavljati): eo super tigna iniciunt C., stramentis pellem N., (flumini) pontem L. most narediti (čez reko); prim.: pallium i. in aliquem Pl. ali alicui Ci., humeris ostrum (škrlatno obleko) V., togam Q., sinūs humero Q., iniectā veste latent pedes O., alicui vim telorum Cu. metati proti komu, radios Pr., (Typhoni) Aetnen O. nanj zavaliti, tu mihi terram inice V. pokoplji me, iniecti humeris capilli O. padajoči na … , bracchia collo i. O. objeti, iniectis manibus Pr., securim petitioni tuae Ci. nastaviti, zasekati, equo iniectus L. vržen čez … , supra stercus iniectus Ci., opus super funus Q., iniectam fesso pectore molem Val. Fl., (spiranti) pulvinum Suet., cingula et galeam Val. Fl., taedas ad fastigia Val. Fl.

2. occ. spone, železje nadeti, v železje d(ej)ati, vkleniti: iste inici catenas imperat Ci., Turno iniectae catenae L., vincula V., laqueum L., cervicibus laqueum Suet.; od tod pren.: illi tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae iniecit H., animo vincula i. Ci.

3. inicere alicui manum roko položiti (polagati) na koga, silo storiti mu, lotiti se ga, prijeti ga, zgrabiti ga
a) po zakonu (leges XII tabularum) je bilo tožitelju dovoljeno obtoženca, za katerega so sumili, da hoče pobegniti, siloma (manum inicere) prignati pred sodišče: si calvitur pedemve struit (hoče bežati), manum endoiacito (= inicito) Tab. XII.; od tod metaf. = ustaviti koga, veleti komu ustaviti se: mihi veritas ipsa manum iniecit Ci.; tudi pl.: manūs alicui i. Cu.
b) v stari legisakcijski pravdi je tožitelj simbolično označeval svojo lastninsko pravico do kake stvari s tem, da je položil roko nanjo: virgini … minister decemviri manum iniecit L.; od tod metaf.: inice … in tua iura manūs O., iniecere manum Parcae V. so razglasile za svojo last, so si prisvojile, so se polastile, morituro manum i. Cu., quieti eius manūs inieci Plin. iun. silo sem storil njegovemu miru, spravil sem ga ob mir; pesn.: parabant (Gigantes) inicere bracchia caelo O.

Opomba: Iniexit = iniecerit: Pl. (Pers. 70).

innocence [inɔsɑ̃s] féminin nedolžnost, nekrivda; čistost, naivnost, preprostost; bebavost

abuser de l'innocence de quelqu'un zlorabiti naivnost kake osebe
proclamer l'innocence de l'accusé proglasiti obtoženca za nekrivega
prouver son innocence dokazati svojo nedolžnost

interrogatoire [-twar] masculin zasliševanje, izpraševanje; zapisnik o zaslišanju

interrogatoire d'identité zasliševanje za ugotovitev identitete
interrogatoire contradictoire navzkrižno zasliševanje
subir un interrogatoire biti zasliš(ev)an
faire subir un interrogatoire à un inculpé zasliš(ev)ati obtoženca

interroger [-rɔže] verbe transitif vprašati; izpraševati (en, sur o), intervjuvati; juridique zasliš(ev)ati; pazljivo opazovati, študirati; familier za svet vprašati

interroger sa conscience vest si izprašati
interroger un inculpé zasliševati obtoženca
interroger un agent de police sur la direction à prendre vprašati policaja za pot
interroger sa mémoire skušati se spomniti
interroger le passé pour comprendre le présent za razumevanje sedanjosti iskati informacije, podatke v preteklosti
s'interroger spraševati se, stavljati si vprašanja, biti v negotovosti (sur glede)

istovétnost (-i) f

1. (identičnost, enakost) identità:
istovetnost gledišč identità di vedute

2. jur. (skladnost, ujemanje s podatki) identità, conformità:
istovetnost obtoženca l'identità dell'accusato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. načelo istovetnosti principio di identità

klop² [ó] ženski spol (-i …) die Bank, za sedenje: die Sitzbank; -bank (cerkvena Kirchenbank, kamnita Steinbank, šport kazenska Strafbank, ob peči Ofenbank, v parku Parkbank, za obtoženca Anklagebank, za poslušalce Zuhörerbank, za priče Zeugenbank, šport za rezervne igralce Ersatzbank, Auswechselbank, Reservebank, kotna Eckbank, krožna Rundbank, lesena Holzbank, oblazinjena Polsterbank, šolska Schulbank, vrtna Gartenbank)
klopi množina Bänke množina, cerkvene: das Gestühl, Kirchengestühl
figurativno drgniti šolske klopi die Schulbank drücken

konfrontácija, konfrontíranje confrontation ženski spol

konfrontacija obtoženca s pričami confrontation de l'accusé avec les témoins

ob-sīgnō -āre -āvī -ātum (ob in signāre)

1. pečatiti, opečatiti, zapečatiti, podpečatiti: epistulam Pl., Ci. idr., anulo o. tabulas Pl., litteras anuli gemmā Cu., litteras publico signo Ci. listine z državnim pečatom; occ.
a) kako listino, obtožnico, oporoko idr. kot priča podpečatiti, svoj pečat pritisniti pod kako listino (prim. obsīgnātor): testamentum obsignavi cum Clodio Ci., tabulas Ci., cum aliquo contra aliquem o. litteras Ci. s kom podpisati (in podpečatiti) obtožnico zoper koga, kot sotožnik podati tožbo zoper koga; šalj.: testificari, tabellas obsignare velle Ci. (Pis. 69) hoteti pritegniti priče ter dati (narediti) pravilen, s podpisom in pečatom overjen zapisnik (o Epikurovem nauku, da bi se ga (ker mu je bil všeč) ne dalo preklicati in se mu odtegniti); od tod metaf.: tabellis obsignatis mecum agis Ci. ti me obravnavaš kakor na podlagi od prič podpečatenih listin, tria agri iugera pro amico ad aerarium o. Val. Max. zastaviti s podpisano in podpečateno listino.
b) stvari in pisma kakega obtoženca zapečatiti: Ci. (Verr. 2, 1, 50).

2. vtisniti (vtiskovati): formam verbi Lucr. da(ja)ti obliko besede, illud in his obsignatum rebus habere convenit (z ACI) Lucr. vtisniti si v glavo (v spomin), zapomniti si.

ȍgluha ž neodzivnost na sodnijsko povabilo: osuditi iz -e obsoditi v odsotnosti obtoženca, kontumacijska sodba

oprostítev exemption ženski spol , exonération ženski spol , dispense ženski spol ; pravno absolution ženski spol , acquittement moški spol , décharge ženski spol , verdict moški spol de non-culpabilité

oprostitev carine, davkov exemption (ali dispense, exonération) de droits de douane, d'impôts
oprostitev od izpita, vojaške službe exemption (ali dispense) d'examen, de service militaire
izreči oprostitev obtoženca prononcer l'absolution (ali l'acquittement, la décharge) d'un accusé
prositi za oprostitev demander une dispense

oprostíti excuser, pardonner ; (od obveznosti) dispenser, accorder une dispense, dégager, exempter, exonérer, libérer, tenir quitte ; (krivde, odgovornosti) absoudre, acquitter, décharger, disculper, innocenter, justifier, mettre hors de cause ; (sprostiti) délivrer, libérer

oprostiti se s'excuser, présenter (ali faire) ses excuses; (obveznosti) s'acquitter, s'exempter; (osvoboditi se) se libérer, se délivrer, se dégager, s'affranchir
oprostiti pozabo, napako excuser un oubli, une erreur
oprostiti se za izostanek s'excuser de ne pouvoir assister à une réunion
vse mu je oprostila elle lui pardonna tout
oprosrite mi, prosim! pardon, monsieur (madame)!; je vous demande pardon!; pardonnez-moi (ali excusez-moi), s'il vous plaît!; vous m'excuserez!; je m'excuse!
tokrat vam oproščam passe pour cette fois
oprostiti se pred nekom s'excuser devant (ali auprés de) quelqu'un, présenter ses excuses à quelqu'un
oprostite moji pozabljivosti pardonnez-moi cet oubli
oprostiti koga davkov, kake obveznosti, dolžnosti dispenser quelqu'un d'impots, d'une obligation, d'un devoir
oprostili so davka dohodke, ki so nižji od tega zneska on a exempté d'impots les revenus inférieurs à ce montant
oprostiti vojaške službe dispenser (ali exempter) du service militaire
oprostiti koga odgovornosti libérer quelqu'un d'une responsabilité
oprostiti obtoženca absoudre (ali acquitter, décharger) un inculpé (ali accusé)
oprostila je svojo dlan iz njegove elle libéra (ali dégagea) sa main de la sienne
oprostil se je strahu, zadrege (figurativno) il se libéra de sa crainte, de son embarras

per-agō -ere -ēgī -āctum (per in agere)

1. pregnati (preganjati): oestrus pecora peragens Sen. ph., aliquem ardenti quercu Val. Fl.

2. obdel(ov)ati: suum peragebat humum O., peragit freta remo O., omnia animo peregi V. vse sem obdelal, predelal = preudaril.

3. prebosti (prebadati): Stat., Theseus latus ense peregit O.; occ. končati, usmrtiti: Mart., Sil.

4. izvesti (izvajati), dokonč(ev)ati, vršiti, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati): Plin., Sen. ph., Mart., Suet. idr., scelera incipi cum periculo, peragi cum praemio T., p. inceptum iter V., navigationem Ci., inceptum V., L., propositum N., mandata O., causam Ci., causas Petr., causam rei H., reum L. ali reos O. voditi tožbo (proces) obtoženca (obtožencev), spremiti (spremljati) obtoženca do sklepa (do izreka sodbe), neque peractus est ob mortem T. ni bil obsojen, concilium, conventum C. imeti, comitia Ci. dokončati, peracto consulatu C. ali hibernis peractis C. po izteku, quibus est fortuna peracta V. ki se jim je dopolnila usoda, quis non peractum esse cum Pompeio crederet? Fl. da je vojna s Pompejem končana, p. fabulam Ci. doigrati, odigrati do konca; abs.: actores in scaenā peragunt Vitr. izvajajo (igrajo) svoje vloge; metaf.: p. fabulam vitae Ci. odigrati vlogo življenja, partes suas Plin. iun. svojo vlogo kot odvetnik; pesn.: p. duodena signa O. dokončati tek (pot) skozi živalski krog (zodiak), dona V. razdelitev (razdeljevanje) daril, vices O. menja(va)ti se, vrstiti se, črediti se; occ. prebi(va)ti, (pre)živeti: aestatem H., aetatem sic O., sic peractā nocte Cu., vitam procul patriā sub axe boreo O. visoko na severu, peragebant otia gentes O. so živeli v miru (mirno); abs. (= gr. διάγειν) živeti: Pers.

5. izraziti (izražati), v nekem ustreznem besedilu kaj izreči (izrekati), povedati (govoriti), primeren izraz da(ja)ti čemu, v ustrezno besedilo spraviti (spravljati), opisujoč dokonč(ev)ati, izvesti (izvajati), razvi(ja)ti, razpraviti (razpravljati): postulata, sententiam, indicium, iusiurandum L., verbis auspicia L.; rex cetera, ut orsus est, peragit L., populi res bello paceque gestas L., notam iudici fabulam L., P. Decii … laudes L. našte(va)ti, sententiam de eo paucis L. na kratko povedati, res tenues tenui sermone peractae H.

plaider [plɛde] verbe intransitif sodno nastopiti (contre quelqu'un proti komu); govoriti, potegovati se (pour quelque chose za kaj); verbe transitif braniti pred sodiščem, zagovarjati

plaider coupable, non coupable priznati se za krivega, nekrivega
plaider la cause de l'accusé govoriti v prid, braniti obtoženca
plaider en faveur de quelqu'un govoriti v prid kake osebe
plaider le faux pour savoir le vrai reči komu kaj, za kar vemo, da je napačno, da bi ga privedli do tega, da bi povedal resnico
l'affaire se plaide demain zadeva se bo obravnavala jutri

pokopáti (-kópljem) | pokopávati (-am) perf., imperf.

1. seppellire; sotterrare, tumulare; inumare:
pokopati v družinsko grobnico seppellire nella tomba di famiglia

2. ekst. seppellire, coprire:
plaz je pokopal pod seboj alpiniste una valanga seppellì gli alpinisti

3. pren. (povzročiti, da kdo umre) portare alla tomba; uccidere:
pokopala ga je pijača il vizio del bere lo portò alla tomba

4. pren. rovinare, dare il colpo di grazia, essere il colpo di grazia; affossare:
ta izjava je obtoženca dokončno pokopala la dichiarazione fu il colpo di grazia per l'accusato
pokopati zakonski predlog affossare una proposta di legge

5. pren. (pozabiti na, opustiti) accantonare, abbandonare; dimenticare

praes¹, praedis, gen. pl. praedum, m (iz *prae-vas (iz prae in vas, vadis), na napisih pl. praevides = praedes; prim. praestō iz praes stō „stopim za poroka“ = sem porok, jamčim)

1. porok, garánt: populo cavere praedibus et praediis Ci., L.. praedes dare Pl., Ci., Gell., praedem fieri N., Ci. ep., praedem esse pro aliquo Ci.; pren.: vestram virtutem rerum, quas gesturus sum, vadem praedemque habeo Cu. vaša hrabrost (vaš pogum) mi je popolno poroštvo za dejanja, ki se jih lotevam, sex libris tamquam praedibus se ipsum abstringere Ci.

2. meton. imovina poroka (porokov), porokovo imetje: ne L. Plancus praedes tuos venderet Ci., in praedibus praediisque vendendis Ci. pri prodaji porokove imovine in (od obtoženca samega) zastavljenih posestev.

privêsti (-vêdem) perf.

1. portare, condurre; knjiž. tradurre:
privesti zločinca na policijsko postajo, v zapor portare il criminale al commissariato, associare il criminale alle carceri
privesti obtoženca na sodišče tradurre l'imputato in tribunale

2.
privesti v obup, do obupa portare alla disperazione
privesti do krize portare alla crisi, causare la crisi
privesti do zaostritve portare all'esasperazione, esasperare
privesti do napetosti portare alla tensione, causare, provocare tensione

prō-do -ere -didī -ditum (prō in dare)

I. „dalje, naprej da(ja)ti“

1. nadaljevati, podaljš(ev)ati: vitam Pl., genus a sanguine Teucri prodere V. razmnožiti.

2. preložiti (prelagati), odložiti (odlagati): diem Ca. ap. Fest., porro diem Luc. Ap. Non., diem nuptiis Ter.

3. izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati), predati (predajati): auspicia suis posteris prodiderunt Ci., ius imaginis ad memoriam … prodendae Ci., regnum a Tantalo proditum Ci.

4. ustno ali pis(me)no izročiti (izročati), v ustni ali pisni obliki zapustiti (zapuščati):
a) de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. se je ohranilo dvojno poročilo, sta se ohranili dve verziji zgodbe, locus prodit memoriam C. ohranja (širi, varuje) spomin, prodere exercitus memoriam C., multos deerasse memoria prodidit Col. ohranilo se je izročilo, da …
b) memoriā proditum est po izročilu je ohranjeno (je ohranjena bajka, (po)vest), izročilo pravi (navaja), pripoveduje se, zapisano je: quos natos in insula ipsi memoria proditum dicunt C. ustno sporočeno, po ustnem izročilu, quod est memoria proditum ac litteris Ci. ustno in pis(me)no izročeno, ohranjeno v ustnem in pisnem izročilu.
c) memoriae prodere spominu izročiti (izročati) = (pis(me)no) sporočiti, (s)poročati, navajati: sermonem eius Ci., belli gesta multi memoriae prodiderunt N. so sporočili, so prenesli v izročilo, poročajo, pripovedujejo; z ACI: Ci., idem ossa eius clam ab amicis esse sepulta memoriae prodidit N.; memoriae proditur z ACI: L., T. —

II.

1. iz ali od sebe da(ja)ti: Val. Fl., Suet. idr., anima extra prodita Lucr. izdihnjena, alto suspiria prodere (inačica: ducere) pectore O. globoko (za)vzdihniti (vzdihovati), Medusae squalentia ora O. pokazati, prodere (inačica: edere) cum baccis fetum olivae O. pognati (poganjati), fumoso condita vina cado O. prinesti, exemplum Ci., L., T., Vell. drugim da(ja)ti zgled, drugim biti za zgled; occ. (po)roditi: inclute parvā prodite patriā Acc. ap. Ap., eadem domo et gente proditi Icti.

2. da(ja)ti na ogled, postaviti na videz (videlo), da(ja)ti na znanje, da(ja)ti v javnost, razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), sporočiti (sporočati), pojasniti (pojasnjevati), obvestiti (obveščati), reči, praviti, povedati, govoriti, pripovedovati: Varr., Plin., Plin. iun. idr., decretum Ci., multitudini produnt, quae ex ussu esse iudicaverunt C., in reo perniciosum exemplum prodere C. obtoženca hudo kaznovati drugim v strah (v svarilen zgled), haec litteris (pis(me)no) nobis prodiderunt Ci., quae scriptores Graeciae prodiderunt Ci., utrumque auctores prodiderunt T., illud pervelim falso proditum esse L., prodere ritum piandi fulminis O., de eo N., sicut proditur L.; z ACI: T.; proditur z NCI: Iust.; occ. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati), imenovati, izvoliti za koga, kaj: flaminem Ci., interregem L., dictatores Icti.

3. (kako skrivnost) povedati, razode(va)ti, razkri(va)ti, odkri(va)ti, izda(ja)ti: Lucan., Sil., Suet. idr., arcana et secreta Cu., commissa H., homo enuntians commissa, prodens conscios Ci., crimen vultu O., gaudia prodens vultus H.; occ. izda(ja)ti koga, kaj, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu, preda(ja)ti koga, kaj, (izdajalsko) izročiti (izročati), (izdajalsko) prepustiti (prepuščati) koga, kaj: is me deseruit ac prodidit Ci., causam populi deserere ac prodere Ci., aliquam proicere ac prodere ali prodere et proicere C., Ci., populos fidei suae commissos Cu., urbem, patriam, libertatem L., vitam et pecuniam Ter., anui filiam planissime Ter. na milost in nemilost, utilitatem communem Ci., caput et salutem alicuius Ci., fidem (besedo) S. ali officium Ci. prelomiti (dano) besedo (obljubo, zvestobo, dolžnost), alvum Pl. pokvariti (si) želodec, aquilam hostibus C., classem praedonibus Ci., prodita iudiciis fallacibus Lucr., prodere aliquem ad mortem V., commilitones ad caedem L., aliquem in omnes cruciatus L., proicere ac prodere ad inconsultam et improvidam pugnam legiones L. lahkomiselno izpostaviti bitki.

question [kɛstjɔ̃] féminin

1. vprašanje

poser, faire une question staviti vprašanje
presser quelqu'un de questions obsuti koga z vprašanji
il est question de govor je o; gre za
il n'est pas question que tu sortes ce soir ni govora o tem (izključeno je), da bi ti šel ven nocoj
mettre une question à l'ordre du jour dati vprašanje na dnevni red
répondre à une question odgovoriti na vprašanje
sur la question na vprašanje

2. problem, vprašanje, zadeva, stvar

là est toute la question v tem je vsa težava
une question de vie ou de mort življenjsko vprašanje
ce n'est pas la question ne gre za to, stvar ni v tem
une question de temps vprašanje časa
sortir de la question oddaljiti se od stvari
à la question! k stvari!
en question sporen, vprašljiv, problematičen
cela ne fait pas la question to ni sporno
mettre, remettre quelque chose en question (ponovno) pretresti zaradi problematičnosti
cela remet en question ... to spravlja v nevarnost, to ogroža ...
question de confiance vprašanje zaupnice
l'homme en question človek o katerem je govor, dotični človek
question d'actualité, à l'ordre du jour aktualno vprašanje
question pendante, en suspens nerešeno vprašanje
question raciale rasni problem
question litigieuse sporno vprašanje
question de droit, juridique pravno vprašanje
question d'argent, financière denarno, finančno vprašanje
question sociale socialno vprašanje
(familier) question d'argent, tout est réglé glede denarja je vse urejeno
je sors, question de prendre un peu d'air (familier) grem ven, malo na zrak

3. vieilli mučenje, natezalnica

soumettre un accusé à la question dati mučiti obtoženca
mettre quelqu'un à la question (figuré, familier) koga na natezalnico dati

requérir* [rəkerir] verbe transitif prositi

fur zahtevati; predlagati; pozvati
requérir l'aide prositi za pomoč
requérir la force publique zahtevati policijsko varstvo
le procureur requiert la peine de mort pour l'accusé državni tožilec zahteva, predlaga smrtno kazen za obtoženca
le préfet de police a requis la force armée pour disperser les manifestants policijski prefekt je zaprosil, zahteval oboroženo silo (vojsko), da bi razgnal demonstrante