Franja

discórdie -i f nesloga, spor

discrepātiō -ōnis, f (discrepāre) neskladnost, nesloga, razdor: Eccl., inter consules L.

Disharmonie, die, disharmonija; in der Familie usw.: nesoglasja, nesloga

disidencia ženski spol odpad(ništvo), nesloga, prepir

dissēnsiō -ōnis, f (dissentīre)

1. različnost mnenja, nesoglasje, nestrinjanje: animorum disiunctio dissensionem facit Ci., nulla mihi tecum potest esse dissensio Ci., est quaedam inter nos parva dissensio Ci., fuit inter P. Africanum et Q. Metellum sine acerbitate dissensio Ci., dissensio inter homines de iure Ci., tanta est circa verba dissensio Q.

2. occ. (v sovražnem pomenu) nesloga, nesoglasje, razdvojenost, razdor, spor, prepir, mržnja: dissensio ac discidium Ci., hoc discidio ac dissensione facta Ci., dissensio civilis Ci., tanta inter eos dissensio exstitit, ut … C., deinde orta dissensio inter eum et Heraclidem N.; s subjektnim gen.: dissensio civium Ci., optimatium discordia dissensioque Ci., per optimatium dissensionem pericula creantur Ci., dissensio civitatis Vell.; z objektnim gen.: dissensio huius ordinis Ci.; v pl.: Ci. ep., Plin. iun., civiles dissensiones C. domače (državljanske) vojne, domesticae dissensiones Auct. b. Alx.

3. nasprotovanje, ugovor, ugovarjanje: unius dissensione consensionis globus disiectus est N.; pren. (o abstr.) neskladnost, nezdružljivost, navzkrižnost, neujemanje, nasprotje: utilium cum honestis Ci., actionum Sen. ph.

dissension [disɑ̃sjɔ̃] féminin razprtija, nesloga, nesporazum, konflikt

dissensions familiales družinske razprtije
mettre fin aux dissensions napraviti konec razprtijam

dissēnsus -ūs, m (dissentīre)

1. različnost mnenja, drugačno mnenje, nestrinjanje: Stat., Dig., Cl., undique clamor dissensu vario magnus se tollit V. ker so bili različnega mnenja.

2. occ. (v sovražnem pomenu) nesloga, razdvojenost, razdor: aulae, civilis Cl.

dissention [disénšən] samostalnik
svaja, spor, nesporazum, razprtija, nesloga, nesoglasje

dissidence [dísidəns] samostalnik
neenotnost, nesloga; razkolništvo

dissidium -iī, n (dissidere) ločitev: Ambr. — V pomenu nesloga, razdvojenost, razdor se (po najboljših rokopisih) piše discidium.

disunion [dísjú:niən] samostalnik
razdvojitev, razdor, razkol, cepitev; nesoglasje, nesloga

disunione f

1. razdvojitev, razdvajanje; ločitev

2. razdor, nesloga; neenotnost

disunity [disjú:niti] samostalnik
razdor, ločitev, nesloga; razdvojenost

dīvidia -ae, f (dīvidere) „delitev“, „ločitev“, le pren.

1. razdor, razkol, nesloga (v državi): horum dividiae, discordiae Acc. ap. Non.

2. briga, skrb, nemir, žalost, zlovoljnost: Acc. fr., Pl., Ap.

division [divížən] samostalnik
delitev, ločitev
matematika deljenje; del
vojska divizija; oddelek; razpor, razkol, nesloga, razprtija
parlament glasovanje; razred

parlament division bell zvonec, ki poziva h glasovanju
to go into division začeti glasovati
division of labour delitev dela
to carry a division dobiti večino
without division soglasno
parlament upon a division po glasovanju
division of shares razkosavanje
to come to a division priti do glasovanja

division [divizjɔ̃] féminin deljenje; razdelitev; militaire divizija; typographie znak za delitev (besede); nesloga, needinost, razdor; črtica na merilni lestvici

par division ločeno
sans division ni discussion solidarno, enotno, soglasno
chef masculin de division predstojnik, načelnik, šef oddelka
général masculin de division divizijski general
division blindée, d'infanterie mécanisée, parachutiste oklopna, mehanizirana pešadijska, padalska divizija
division cellulaire (biologie) delitev celice
division en degrés razdelitev na stopnje
division des pouvoirs razdelitev oblasti
division du travail delitev dela
le baromètre a baissé de trois divisions barometer je padel za tri črtice
mettre, semer la division dans une famille sejati razdor v družino
provoquer des divisions au sein du parti povzročiti nesoglasja v stranki

friction [fríkšən] samostalnik
trenje, drgnjenje
figurativno prepir, nesloga
medicina frotiranje

friction bearing drsni ležaj
friction disc torni kolut
friction wheel torno kolo
medicina friction sound šum

malumore m

1. nerazpoloženje

2. ekst. nezadovoljstvo; nesloga

odds [ɔdz] samostalnik
množina (često edninska konstrukcija) neenakost, različnost, razlika; premoč; nesloga, spor; verjetnost, sreča
šport prednost (slabšemu tekmecu); neenaka stava, razlika med stavo in dobičkom pri stavi

to be at odds with prepirati se s kom
odds and ends drobnarije, ostanki
to give s.o. odds dati tekmecu prednost
to lay (the) odds of 3 to 1 staviti 3 proti 1
to lay (the) long odds veliko staviti
by long odds veliko bolj
against long odds proti veliki premoči, z malo upanja na uspeh
by long (ali all) odds v vsakem pogledu
the odds are in our favour; ali the odds lie on our side mi imamo prednost
to make odds even odpraviti neenakosti
it makes (ali is) no odds nič ne de, ni važno
odds are against us izgubljamo; verjetnost, da dobimo je zelo majhna
the odds are that verjetno je, da
to receive odds dobiti prednost (pri tekmovanju)
to set at odds nahujskati
what's the odds? kaj je na tem?, to pa res ni važno!
what odds is it to him? kaj pa je to njemu mar?, kaj ga pa to briga?

sēd-itiō -ōnis, f (sēd¹ I. in itiō: īre) „razhod“, „razhajanje“, od tod

1. razpor, spor, razprtija, neskladje, nesoglasje, prepir, nesloga, svaja, zdraha ipd.: PL., TER., SUET. idr., domestica L. domači, brat(ov)ski razpor (naspr. fraterna concordia), crescitque favore turbida seditio (sc. deorum) O., nostrisque ductum seditionibus bellum resedit H.

2. occ.
a) (politični) spor, razpor, razdor, politično nesoglasje, strankarski razdor, spremembe v stranki, strankarski premet: ea dissensio civium, quod seorsum eunt alii ad alios, seditio dicitur CI., facultas ... seditionis ac discordiae concitandae CI., multae etiam e re publica seditiones sunt factae CI., seditio inter belli pacisque auctores orta in Sabinis L., duobus tribunis plebis per seditionem creatis CI., seditionibus tribuniciis atrociter res publica agitabatur S.
b) upor, upiranje, vstaja, metež, odpor, punt, rebeljon, revolt(a) (poseb. v vojski): Q., VELL., FL., IUST. idr., seditionem facere C., seditionem conflare CI., seditionem concire L., seditionem coeptare, efferre, componere (gl. pod compōnō) T., seditionem civilem componere SUET., veluti magno in populo cum saepe coorta est seditio V., seditione, dolis, scelere ... Iliaeos intra muros peccatur et extra H., ne qua ex eo negotio seditio oriretur S., ne qua seditio aut bellum oriretur S., ea contentio cum prope seditionem veniret L., iam prope seditionem res erat CU., seditiones urbanae AUCT. B. ALX., Aetoli erant in seditionibus L., atrox seditio militum L., seditio militiaris L., magnam seditionem in castris inter milites esse factam CI., ne qua in castris ... vulgi seditio oreretur C.; pooseb. kot spremljevalka boginje Fame (Govorice): Seditio repens O.; meton. uporniki, vstajniki, puntarji, rebeli, rebelanti: stupente ita seditione L.

3. metaf. (o neosebnih subj.) burnost, razburjenost, razdraženost, nemir, vznemirjenost, razvnetost: iracundiam dissidentem a ratione seditionem quandam animi ducebat CI., intestina corporis seditio L., seditio tori STAT., maris STAT. vzburkanost; šalj.: seditionem facit lien, occupat praecordia PL.