Franja

sanctimōnia -ae, f (sanctus)

1. svetost, nedotakljivost, častitost, častivrednost, častitljivost, prečastitost: ex hominum vita ad deorum religionem et sanctimoniam demigrasse CI., illa summā sanctimoniā Vestalibus sacris praesederat T., sanctimonia nuptiarum CORN. sveta slovesnost (svečanost).

2. bogu všečno življenje, krepost(nost), nedolžnost, (nravna, moralna) čistost, nravnost, moralnost, blagonravje, blagonravnost, neomadeževanost, brezmadežnost, brezgrajnost: domum habere clausam pudori et sanctimoniae CI., quid mihi cum ista summa sanctimonia CI. z največjo vestnostjo, Torquata priscae sanctimoniae virgo T., deligi oportere feminam nobilitate, puerperiis, sanctimoniā insignem T.

sanctitās -ātis, f (sanctus)

1. svetost, nedotakljivost, častitost, častivrednost, častitljivost, prečastitost: sepulcrorum CI., fretus sanctitate tribunatūs CI., sanctitas regum C. AP. SUET., regii nominis S. AP. SERV., templi insulaeque L. pribežališčna (zavetiščna) pravica; tako tudi templo sanctitatem tribuere T.; v pl.: ARN., deorum et hominum sanctitates omnes CI.

2. bogu všečno življenje, krepost(nost), nedolžnost, (nravna, moralna) čistost, nravnost, moralnost, blagonravje, blagonravnost, neomadeževanost, brezmadežnost, brezgrajnost: PLIN. IUN., VELL., FL., SID. idr., quod in iuventute habemus illustrius exemplum veteris sanctitatis? CI., pudor sanctitasque feminarum L., dominae T., docentis Q., quantā sanctitate bellum gessisset N.; occ.
a) pobožnost: deos placatos pietas efficiet et sanctitas CI., quae pietas, sanctitas, religio? CI.; v pl.: religionum sanctitates CI. pobožno čaščenje bogov (po drugih: sveti obredi).
b) svetost kot naslov škofov: CASS., sanctitas tua AUG., HIER.

splendor -ōris, m (splendēre)

1. (b)lesk, (b)lesket, bleskot, (b)lesketanje, blestenje, sij, sijaj, svetlost, svetloba, svetenje, svit, svetlenje, svetlikanje, svetlina, žar, blišč, bleščava (bliščava, bliščoba), bleščavica, bleščavost ipd.: Pl., Plin., Suet. itd., splendor ex clarissimis gemmis Ci., auri Corn., argenti H., flammae O., floris O. = lepota, aquaï Lucr., aquarum Front.; v pl.: Cl., tales splendores Graeci areas vocaverunt Sen. ph. bleskotne (bleščeče) prikazni, nitores splendoresque auri Gell.; pren.: rerum T.

2. metaf.
a) sijaj(nost), razkošje, razkošnost, veličastnost, veličastvo, veličje (v nastopanju, v načinu življenja): eos non parsimonia, non splendor tueri potuit Ci., ut … omnia ad gloriam splendoremque revocarent Ci., splendor domus atque victus Gell.
b) sijaj, dika, (o)kras, čast, dostojnost, dostojanstvo, čednost, neoporečnost, poštenost, vrlina, krepost(nost), imenitnost, odličnost, izvrstnost, ugled, slava, sloves, veljava: Amm. idr., nominis, imperii, scientiae, virtutis Ci., vitae Ci., L., animi et vitae Ci., equester Ci., senatūs T., familiae Suet., orationis Sen. rh., obtinere suae dignitatis splendorem Ci., eo negotio M., Catonis splendorem maculare Ci.; pesn.: quaecumque (sc. verba) parum splendoris habebunt H. premalo (nobene) pesniške vrednosti; meton. (o osebah) dika, (o)kras, slava, ponos, čast: senator populi Romani, splendor ordinis Ci.
c) zven, zvenečnost, čistost, jasnost, razločnost, starejše jarnost glasu: vocis Ci., Plin., verborum Ci., Plin. iun.

steníja ž (gr. sthénia) stenija, snaga, krepost, jakost

Tugend, die, (-, -en) krepost; (Vorzug) odlika

vertu [vɛrtü] féminin krepost, čednost, vrlina; technique svojstvo, lastnost; učinkovitost

vertu curative zdravilna moč
en vertu de na temelju, zaradi, ustrezno
pratiquer la vertu živeti krepostno
femme de petite vertu lahkoživka
c'est un prix de vertu vzgledna ženska, žena
faire de nécessité vertu iz sile krepost narediti, neprijetne in neizogibne stvari rade volje prenašati ali delati
en vertu de ce principe ustrezno temu načelu
en vertu de quoi zakaj, zaradi česa(r)

virtù f

1. čednost, vrlina:
virtù civili civilne vrline

2. relig. čednost, krepost:
virtù cardinali, teologali kardinalne, glavne čednosti
virtù naturale, soprannaturale naravna, nadnaravna čednost

3. knjižno krepostna oseba

4. ekst. vrlina; knjižno spretnost, virtuoznost:
fare di necessità virtù delati iz nuje krepost

5. absol. (ženska) čednost, neomadeževanost:
ragazza di piccola virtù evfemistično lahkoživka

6. duševna moč; hrabrost

7. knjižno sposobnost

8. učinek; vpliv; moč:
le virtù medicinali di una pianta zdravilni učinki rastline
la virtù delle stelle vpliv zvezd
in, per virtù di po, na podlagi:
in virtù della legge po zakonu

9.
virtù pl. relig. čednosti (angelski zbor)

virtue [və́:tju, -ču:] samostalnik
krepost, vrlina, čednost, odlika
figurativno čistost, nedolžnost, neoporečnost; dobra lastnost; sposobnost; vrlost; prednost, visoka vrednost; delovanje, učinkovitost, uspeh
zastarelo pogum, duh (moža)

without virtue brezuspešno, brez učinka
by virtue of s pomočjo; na temelju (česa)
in virtue of zaradi, na temelju
in virtue whereof na temelju česar
a woman of virtue krepostna žena
a lady of easy virtue lahkomiselna, nekrepostna žena
patience is a virtue potrpežljivost je vrlina
virtue is its own reward krepost je sama sebi nagrada
to make virtue of necessity iz sile (nuje) napraviti vrlino

virtūs -ūtis, f (vir; prim. senec-tus, iuven-tus; o telesnih in duševnih vrlinah, ki odlikujejo može; prim.: appellata est ex viro virtus; viri autem maxime propria est fortitudo Ci.)

1. moškost, moštvo, možatost, izvrstnost: negavit id suae virtuti convenire N., virtute regnum est adeptus N., magnos homines virtute dolores superare O. (po) moško zatreti; pesn. za opis osebe (prim. ἱερὴ ἲς Τηλεμάχοιο Hom.): Aeneïa virtus Iunonem veteres finire coëgerat iras O., virtus Scipiadae H. možati Scipion; meton.: exigui numero, sed bello vivida virtus V. moštvo (= možje).

2. occ.
a) moč, sila, jakost, krepkost: manuum virtute relatus balteus O. od močne roke (Herkula), inferior virtute meas devertor ad artes O.; metaf. o živalih in neživih subj.: virtus equi Ci., mercis Pl. ali navium L. izvrstnost, ferri Iust., herbarum O., neque virtus in frondibus ulla est O.
b) hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo, pogumnost, stanovitnost, odločnost: virtus militaris, rei militaris, bellandi Ci., pristinae virtutis memoria Ci., virtus exercitūs N., virtute militum devincere hostium exercitūs N., quondam etiam virtus etiam virtus redit in praecordia V., dolus an virtus, quis in hoste requirat? V., vis ac virtus L., nec cuiquam accedere virtus V. nihče nima poguma, opinio virtutis N. ker so ga imeli za pogumnega, cum urbanas res virtute Cn. Pompei commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. z odločnostjo; v negativnem pomenu: virtus iniqua Stat.
c) vrlost, vrlina, dobra (izvrstna) lastnost, odlika, izvrstnost: summa virtus ponitur in sapientia N., crevit laude virtutum N., virtutes vitia nequabant L., virtutibus lenioribus erat ornatus: modestia, temperantia, iustitia Ci., virtutes corporis, oratoriae virtutes Ci., animi virtutes N. notranje (duševne, duhovne) vrline.
d) čednost, krepost, čednostnost, krepostnost, vrlina, nravna popolnost, nravnost, moralnost, morala, (visoka) moralna vrednota, (nravna, moralna) neoporečnost (brezgrajnost): virtus est animi habitus naturae atque rationi consentaneus Ci., insidet in optimo quoque virtus Ci., honesta in virtute ponuntur Ci., omnia praeter virtutem caduca sunt S., aliquem revocare ad virtutem a perdita luxuria N., vellem … errari nomen virtus posuisset honestum H. običajni nazor (običajne predstave) o nravnosti.

3. pooseb. Virtūs -ūtis, f Vírtus = Krepost, boginja kreposti: vides Virtutis templum Ci., cum (sc. M. Marcellus) bello Gallico (l. 222) ad Clastidium aedem Honori et Virtuti vovisset L., aedem Virtutis eo anno ad portam Capenam M. Marcellus dedicavit L.

4. meton. pl. virtutes moška dejanja (dela, čini, dosežki), izvrstna dejanja (dela, čini, dosežki), hrabra dejanja (dela, čini, dosežki), junaška dejanja (dela, čini, dosežki): memor pristinarum virtutum venenum … sumpsit N., virtutibus eluxit N., virtutes virique V. možje in njihova izvrstna dejanja, ne se mulier extra virtutem cogitationes extraque bellorum casus putet T.; occ.
a) zasluga: obtrectatio virtutum N., huius vitia ineuntis adulescentiae magnis sunt emendata virtutibus N.; od tod virtute alicuius Pl. = s pomočjo koga, po posredovanju koga.
b) moška slava: dubitabimus adhuc virtute extendere vires? V.

Opomba: Star. dat. sg. virtute: Luc.; gen. pl. tudi virtutium: Ap., Paul. Nol., Iul. Val.

virtúte -ţi f

1. vrlina, čednost

2. krepost

3. učinek; vpliv, moč
□ în virtutea po, na podlagi

vrlìna ž vrlina, krepost, čednost: vrlina ćutanja; obdaren -ama

worth² [wə:ɵ] samostalnik
(denarna) vrednost, cena; pomembnost, važnost; notranja vrednost, dobrota, krepost, zaslužnost; ugled, čast, dostojanstvo; (redko) posest, bogastvo

of great worth drag, zelo dragocen
of no worth brez vrednosti
men of worth zaslužni ljudje
penny worth vrednost enega penija
in good worth zastarelo zlepa, brez jeze
three shillings' worth of stamps znamke v vrednosti 3 šilingov
to get the worth of one's money za svoj denar dobiti nekaj enakovrednega
I did not get my money's worth preplačal sem
to have one's money's worth ne preplačati

добродетель f krepost, čednost, vrlina

чесно́та -и ж., vrlína -e ž., krepóst -i ž., poštênost -i ž.

Kardinaltugend, die, kardinalna krepost

prudery [prú:dəri] samostalnik
pretirana sramežljivost, navidezna krepost

ācrimōnia -ae, f (ācer)

1. ostrina, oster okus, oster duh: Ca., Col., Plin., Arn.; occ.
a) želodčna kislina: Plin.
b) huda, ostra izparina: Cael.

2. pren.:
a) ostrina, bistrost: cernendi Aug.
b) duševna bistrina, ostroumnost: Acc. et Naev. ap. Non.
c) ostrost, strogost, osornost, rodost: nimium acrimoniae habere Corn.
č) krepkovoljnost: Glabrionis patris vis et acrimonia Ci.; vis et acrimonia causae Ci. krepost, gravitatis et acrimoniae plurimum habere Corn.
d) živahnost razpravljanja (naspr. sermo mirno opisovanje ali razlaganje): Corn.

adamō -āre -āvī -ātum priljubiti si kaj, prikupi se mi kaj, omili mi kaj, zaljubiti (zaljubljati) se v kaj: N., Cu., equos, gloriam Ci., patientiam et duritiam Ci., cum signa vidisset, adamavit Ci., adam. agros et cultum et copias Gallorum C., Nireus adamatus Homero O. v katerega se je Homer zaljubil, si virtutem adamaveris; amare enim parum est Sen. ph. če se ti je krepost iskreno priljubila; zakaj ljubiti le po naravnem nagonu bi bilo premalo, mulier adamata Ps.-Q.; z dvojnim acc.: virtutem unicum bonum hominis adamare Sen. ph.

Arĕtē¹ -ēs, f (ἀρετή krepost) Areta, hči starejšega Dionizija Sirakuškega: N.

Ausbund, der, (-s, Ausbünde) utelešenje; er ist ein Ausbund an (Tugend, Fleiß) je utelešena (krepost, marljivost)