Franja

Zadetki iskanja

  • finishing2 [fínišiŋ] pridevnik
    končen

    finishing coat zgornji omet
    finishing school višja dekliška šola
    to give the finishing touch narediti zadnje poteze
    to put the finishing hand (ali stroke) izdelati, izbrusiti, zgladiti, apretirati
    šport finishing point (ali post) cilj
    the finishing blow (ali stroke) zadnji, smrtni udarec
    finishing process izgotovitev; oplemenitev; apretiranje
  • finite [fáinait] pridevnik (finitely prislov)
    končen, omejen

    finite verb dokončna glagolska oblika
  • finito

    A) agg.

    1. dovršen, dognan:
    esecuzione musicale finita dognana glasbena izvedba

    2. sposoben, izveden, podkovan, vešč:
    artigiano finito vešč obrtnik

    3. jezik določen:
    modo finito določni naklon, določna oblika

    4. mat. končen:
    numero finito končno število

    5. propadel, izgubljen, iztrošen, odpisan, opešan:
    uomo finito propadel človek
    artista finito iztrošen umetnik
    è finita konec je
    farla finita pren. napraviti konec, nehati enkrat za vselej:
    basta con questo chiasso, fatela finita! dovolj je hrupa, nehajte že enkrat!
    farla finita con qcn. pretrgati stike z nekom; umoriti koga
    farla finita con la vita pokončati se

    B) m

    1. filoz. končnost

    2.
    finito di stampare tisk kolofon
  • finito omejen, končen
  • kònačan -čna -o končen: -i rezultat; -o smo se sporazumjeli
  • krȃjan -jna -o, dol. krâjnī -ā -ō končen: broj ideja je beskrajan, a naša duša -a
  • terminal1 [tə́:minəl] pridevnik
    mejen, ki tvori mejo; končen, poslednji, zaključni, skrajni; terminski; četrtleten, trimestralen, semestralen
    logika pojmoven

    by terminal payments v četrtletnih plačilnih obrokih (plačilih)
    terminal examination zaključni izpit
    terminal station (stop) zadnja, končna postaja (postajališče)
    terminal velocity končna hitrost
  • terminál

    I. -ă (-i, -e) adj. končen, zadnji, terminalen

    II. -i m

    1. terminal

    2. končnik
  • terminale

    A) agg.

    1. mejen:
    cippo, pietra terminale mejnik

    2. končen

    3. bot. terminalen, končen, na vrhu stebla

    4. med. terminalen, končen

    B) m

    1. terminal, končnik

    2. elektr. (morsetto) prižema, stičnica
    terminale di cavo kabelski končnik

    3. inform. računalniški terminal:
    terminale d'entrata vhodni terminal

    4. navt.
    terminale di carico tovorni terminal
  • terminālis -e (terminus)

    1. k meji sodeč (spadajoč), (ob)mejen, mejniški, mejaški: lapis Amm. mejnik, palus Tert.; subst. Terminālia -ium (in -iōrum: Aug., Lact.) (sc. sacra) terminálije, praznik mejniškega boga Termina (Terminus), ki so ga obhajali 23. februarja; na ta dan se je prvotno končalo konzulovo leto, tj. enoletni konzulski mandat: Ci., L., H., Macr., Lact.

    2. končen, zaključen: sententia Cod. I. končna sodba, tuba Ap. tromba, ki naznanja konec igre, „o“ terminalis Prisc. na koncu besede.
  • terminate2 [tɔ́:minit, -eit] pridevnik
    omejen
    matematika končen
  • terminational [tə:minéišənəl] pridevnik
    končen, sklepen
    jezikoslovje tvorjen s fleksijo končnice

    terminational comparison germansko stopnjevanje
  • terminative [tə́:minətiv] pridevnik (terminatively prislov)
    končen, sklepen
    jezikoslovje dovršen
  • zàključan -čna -o zaključen, končen, sklepen: -a riječ zaključni govor, sklepna beseda; -a rečenica, sjednica; -i račun
  • závršan -šna -o končen, sklepen: -i ispiti; -i račun, govor
  • заверша́льний прикм., kônčen, kônčni prid.
  • итоговый skupen; končen
  • кінце́вий прикм., kônčen, kônčni prid., zakljúčni prid., dokônčen, dokônčni prid.
  • конечный končen;
    в конечном счёте/итоге navsezadnje
  • концевой končen, poslednji
Število zadetkov: 49