Franja

ионический jonski

Ĭōnēs -um, m (Ἴωνες) Jonci, eno izmed štirih glavnih grških plemen, ki je prvotno prebivalo na severnih obalah Peloponeškega polotoka, dalje v Atiki tja do Evboje; dorsko preseljevanje je pregnalo mnogo Joncev na otoke in v Malo Azijo, kjer so se naselili ob obrežju med Fokajo in Miletom, tako da so se pozneje Jonci imenovali predvsem prebivalci Male Azije: Ci., L., Vitr., Cl. — Od tod adj.

1. Ĭōnicus 3 (Ἰωνικός) jonski: motus H., attagen H. iz Jonije, capituli Vitr., gens Plin., dialectus Q., Ionicus (sc. saltator) Pl., Varr.; adv. Ĭōnicē jonsko, v jonskem narečju: Gell.

2. Ĭōnius 3 (Ἰώνιος) jonski: gemma Plin., mare L., Plin. Jonsko morje med Italijo, Sicilijo in Grčijo; pri pesnikih najdemo Īōnius (dolgi ī! — to besedo izpeljujejo iz Īō; gl. Īō): Īonium aequor O. = Īonius sinus H. = Īonium -iī, n: V., Stat. Ionsko (= od Ione, Io preplavano) morje (a pri Val. Fl. 1, 24, je Īonium = Egejsko morje); tako tudi ros Īonius Pr., naves Īoniae Sen. tr.; subst. Ĭōnia -ae, f (gr. Ἰωνία) azijska Jonija: L., N., O., Plin., Mel.

3. Ĭōniacus 3 (Ἰωνιακός) jonski: puellae O.

4. Ĭōnis -idis, f (Ἰωνίς) jonska, subst. Jonka: Sen. tr.

Anaximander -drī, m (Ἀναξίμανδρος, od tod Anaximandros pri Sen. ph.) Anaksimander, sloveči jonski filozof iz Mileta, Talesov učenec, izumitelj modela zemeljske oble in zemljevidov, umrl po l.570: Ci. idr.

Anaximenēs -is, m (Ἀναξιμένης) Anaksimen,

1. sloveči jonski filozof iz Mileta, učenec ali vsaj prvi naslednik Anaksimandra (okrog l.500): Ci., Plin.

2. retor in zgodovinopisec iz Lampsaka, Diogenov učenec (okrog l.365): Plin., Q.

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

columna ženski spol steber; stolpec; kolona; o-, pod-pora; skladanica

columna de socorro reševalna kolona
columna triunfal steber (spomenik) zmage
columna sepulcral nagrobni steber
columna vertebral hrbtenica
columna dórica (jónica, corintia) dorski (jonski, korintski) steber

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

Drȳmūsa -ae, f (Δρυμούσα) Drimuza, otok ob jonski obali: L., Plin.

kapitél (-tla) m um. capitello:
dorski, jonski, korintski kapitel capitello dorico, ionico, corinzio
brstni kapitel capitello a calice

ordine m

1. vrsta, red, razpored:
dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
persona d'ordine redoljubna oseba
essere in ordine biti urejen
turbare l'ordine pubblico motiti javni red
con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

2. voj. razpored, razvrstitev

3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
ordine d'idee način razmišljanja
ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
ordine di alberi (filare) vrsta dreves
ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

4. red, razred, kategorija; sloj:
l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

5. relig. red:
ordini mendicanti beraški redovi

6. relig. (sveti) red

7. biol. red

8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
di second'ordine drugorazreden, zanič
in ordine a kar zadeva, glede

9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
ordine del medico zdravnikov predpis
ordine di pagamento plačilni nalog
fino a nuovo ordine do nadaljnjega
parola d'ordine geslo; pren. navodilo
ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

10. trgov. naročilo

steb|er¹ [ə] moški spol (-ra …) gradbeništvo, arhitektura die Säule, oporni: der Pfeiler, Streberpfeiler, der Kämpfer; glavni oporni: die Stütze, Hauptstütze; (soha, stojka) der Pfosten (za ograjo Zaunpfosten)
dvojni steber gekuppelte Säule
jonski steber ionische Säule
kapniški steber geografija Tropfsteinsäule
korintski steber korinthische Säule
kotni steber Eckpfeiler
kužni steber Pestsäule
marmornat steber Marmorsäule
mostni steber Brückenpfeiler
okrogel steber die Säule, der Rundpfeiler
palmasti steber Palmensäule
poslikan steber Bildsäule
reklamni steber Litfaßsäule
Rolandov steber Rolandsäule
spominski steber Ehrensäule
vozlasti steber Knotensäule
vrtljivi steber Drehpfeiler
baza stebra der Säulenfuß
kapitel stebra das Säulenkapitell

stebér pilier moški spol , colonne ženski spol , pied-droit moški spol , poteau moški spol , (zidni) pilastre moški spol

steber dima colonne de fumée
mostni steber pile ženski spol (de pont)
oglasni steber colonne d'affichage (ali d'affiches, (v Parizu) Morris)
okenski - montant moški spol (de fenêtre), trumeau moški spol
opor ni steber contrefort moški spol, arc-boutant moški spol
sramotni steber pilori moški spol
vodni steber colonne d'eau
steber živega srebra colonne de mercure (ali barométrique)
dorski (jonski, korintski) steber colonne dorique (ionique, corinthienne)

stebèr columna f ; pilar m ; (zidna opora) puntal m ; (stenski) pilastra f

steber dima columna de humo
mostni steber pilar m de puente
ognjeni (vodni, živosrebrni) steber columna de fuego (de agua, de mercurio)
dorski (jonski, korintski) steber columna dórica (jónica, corintia)
nagrobni steber columna sepulcral
steber za oglase, objave, naznanila columna de anuncios (ali anunciadora)
sramotni steber picota f
postaviti koga na sramotni steber poner en la picota a alg (tudi fig)
razmik med stebri intercolumnio m
temeljni steber pilar de fundamento

stèber (-bra) m

1. arhit. colonna;
postaviti steber erigere una colonna
betonski, lesen, marmornat, železen steber colonna di cemento armato, di legno, di marmo, di ferro
nosilni, okrasni, podporni steber supporto principale, colonna ornamentale, colonna di sostegno
pren. steber dima colonna di fumo
spominski steber colonna celebrativa
rel. votivni steber colonna votiva

2. navt.
privezni steber bitta
elektr. električni, telegrafski steber palo dell'elettricità, del telegrafo

3. pren. colonna:
steber društva, družine colonna della società, della famiglia
arhit. baza, deblo, kapitel stebra base, fusto, capitello della colonna
arhit. dvojni stebri colonne binate
dorski, jonski, korintski steber colonna dorica, ionica, corinzia
snopasti steber pilastro
sramotilni steber colonna infame
kapniški steber colonna calcitica
vet. roženi steber quarto (dello zoccolo)
mitol. Herkulova stebra Colonne d'Ercole

Teos in Teus -ī, f (ἡ Τέως) Téos, mesto na jonski obali nasproti Samosa, rojstni kraj Anakreonta: L. (z acc. Teum), Mel., Plin. Od tod adj. Tēius 3 in (pesn.) Tēïus 3 (Τήϊος) téoški, téjski, Anakreóntov, anakreóntski: Plin., Anacreon H., Musa O., Teiae fides H. Anakreontove strune; subst. Tēiī -ōrum, m Téošani, Téjci, preb. Teosa: L.

Ἰάς, άδος, ἡ jonski, (sc. διάλεκτος) jonsko narečje.

Λευκάς, άδος, ἡ 1. πέτρη Bela stena na potu v podzemlje. 2. jonski otok; preb. Λευκάδιοι, οἱ.

Φώκαια, ion. -αίη, ἡ mesto na jonski obali; preb. ὁ Φοκαιεύς, pl. ion. Φωκαιέες, fem. Φωκᾱΐς, ίδος.