Franja

práctica ženski spol praksa, vaja; uporaba; izkušnja; izvedba; navada; postopek, metoda, način

año de práctica preskusno leto, pripravniško leto
en la práctica v praksi
entrar en (la) práctica prakso nastopiti; biti izveden, izvesti se (načrt)
poner en práctica praktično uporabiti; izvesti
tener práctica imeti prakso, biti vešč ali spreten
la práctica hace maestros vaja naredi mojstra
prácticas pl praktične vaje; seminarske vaje
prácticas forenses odvetniška praksa
prácticas judiciales sodne obravnave
prácticas de tiro strelske vaje
estar en prácticas, cursar sus prácticas prakticirati, prakso izvrševati

práctică -i f

1. praksa

2. postopek

3. izkušnja

pratica f

1. praksa:
mettere in pratica uresničiti, udejaniti
in pratica praktično, dejansko

2. praksa, dejavnost; opravljanje poklica; uvajanje v delo:
pratica religiosa (običajna) molitev, pobožnost

3. izkušnja, vaja, spretnost; seznanjenost:
i giovani non hanno pratica della vita mladi nimajo življenjskih izkušenj
avere pratica di un luogo poznati neki kraj

4.
pratiche pl. postopek:
sono in corso le pratiche per l'acquisto della casa v teku je postopek za nakup hiše
pratiche illecite (abortive) nedovoljen (abortiven) poseg
pratiche occulte spiritizem, spiritistične seje; ekst. admin. dokumenti, zadeva:
occuparsi di una pratica ukvarjati se (s, z), voditi zadevo

5. navt. dovoljenje (sanitarne inšpekcije) za privez, izkrcavanje
PREGOVORI: val più la pratica che la grammatica preg. praksa je boljša od teorije

prōva f

1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
assumere in prova vzeti na preizkus
conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
far buona prova izkazati se
mettere alla prova preizkusiti
non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
sostenere una prova scritta delati pisni izpit
a tutta prova preizkušen
banco di prova pren. preizkusni kamen
la prova del fuoco pren. ognjeni krst
alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

2. poizkus

3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
fino a prova contraria do nadaljnjega
assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

4. gled. skušnja, vaja:
prova generale generalka

5. mat. preizkus
PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš

ūsus -ūs, m (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.

до́свід -у ч., izkúšnja -e ž., doživétje -a s.

опыт m izkušnja, izkustvo; poskus;
научные опыты znanstveni poskusi;
проверьте на опыте! preskusite to!

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

Leiderfahrung, die, izkušnja trpljenja

racket² [rǽkit]

1. samostalnik
(peklenski) hrup, hrušč, ropot, direndaj, spektakel; vik, krik, kričanje, vpitje; razburjanje, razburjenost
domačno razgrajanje, trušč, kraval; veselost, hrupna gostija, razuzdano veseljačenje, uživanje, lahko življenje; težka preizkušnja, slaba izkušnja, preizkušanje, test(iranje), izpraševanje
ameriško, sleng goljufija, prevara, nepošten trik ali posel, zvijača
ameriško izsiljevanje, izsiljenje, ugrabitev, nepričakovan gangsterski napad
sleng poklic, stroka

a man in my racket sleng človek mojega poklica
it's a racket to je čista goljufija (prevara)
to go, to be on the racket veseljačiti, zapravljivo in nemoralno živeti
to be in on the racket skrivaj držati s kom
to kick up a racket dvigniti hrup, delati kraval, razgrajati
to stand the racket prestati preizkušnjo, dobro opraviti; znati nositi posledice

2. neprehodni glagol
delati hrup, razgrajati, hrumeti, bučati (večinoma racket about)
živeti razuzdano, popivati, veseljačiti, krokati

scottatura f

1. opeklina

2. pren. razočaranje, grenka izkušnja

пережитое n preteklost, življenjska izkušnja

brídek (-dka -o) adj.

1. pren. amaro:
bridek spomin, bridka izkušnja amaro ricordo, amara esperienza
rel. star. bridka martra crocifisso

2. forte (dolore)

3. star. tagliente

čuten pridevnik
1. (povezan s čuti) ▸ érzéki, érzékelő, érző
2. (telesen, kot nasprotje umskemu) ▸ érzéki
3. (ki vzburja čute) ▸ érzéki

dolgoléten (-tna -o) adj. lungo, di molti anni, pluriennale:
dolgoletna izkušnja lunga esperienza, esperienza pluriennale

doživet|je¹ [é] srednji spol (-ja …) das Erlebnis, -erlebnis (uspeha Erfolgserlebnis, v otroštvu Kindheitserlebnis, ključno Schlüsselerlebnis, ljubezensko Liebeserlebnis, počitniško Urlaubserlebnis, šokantno Schockerlebnis, versko Glaubenserlebnis); (izkušnja) die Erfahrung, -erfahrung
željan doživetij erlebnishungrig
bogat na doživetjih erlebnisreich
želja po doživetjih der Erlebnishunger

izkušenj gen. du/pl ➞ → izkušnja

izmodri|ti (-m) kluger machen
figurativno izkušnja človeka izmodri durch Schaden wird man klug
izmodriti se aus (bitteren) Erfahrungen klug werden

izmodríti to make wiser, to make wise

izkušnja izmodri človeka we learn by experience
izmodríti se to grow wise

lastn|i (-a, -o) Eigen- (iniciativa die Eigeninitiative, izvedba der Eigenbau, kontrola die Eigenkontrolle, obremenitev die Eigenbelastung, sredstva Eigenmittel množina, toplota die Eigenwärme, tehnika pogon der Eigenantrieb, gibanje die Eigenbewegung); Selbst- (posnetek die Selbstaufnahme, razvoj die Selbstentwicklung, pričevanje das Selbstzeugnis, uničenje Selbstvernichtung)
z lastnim hlajenjem selbstlüftend
za lastno uporabo eigengenutzt
z lastno barvo eigenfarbig
z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
figurativno na lastno pest auf eigene Faust
| ➞ → volja, izkušnja, noge, pota, oči, žep, koža, presoja, režija, zakonitosti, merilo, sila, financiranje, pobuda