mlád (-a -o)
A) adj.
1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo
2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato
3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito
4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto
5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane
6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio
B) mládi (-a -o) m, f, n
1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente
2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa
3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù
Zadetki iskanja
- pítati engraisser , (perutnino) gaver , (rediti) alimenter
pitati govedo mettre des bovins à l'engrais
pitati perutnino, živino engraisser des volailles, du bétail - pítati (-am) imperf.
1. dar da mangiare; imbeccare, nutrire
2. ingrassare; ingozzare:
pitati govedo, svinje ingrassare bovini, porci
pitati gosi, race ingozzare oche, anitre
3. pren.
pitati koga s pridigami predicare a qcn.
pitati s psovkami coprire di ingiurie
pitati z lepimi besedami, obljubami pascere di belle parole, di promesse
pitati z lažmi mentire a
pitati koga z beračem, z izdajalcem dare a uno del mendicante, del traditore - prignáti (-žênem)
A) perf.
1. incitare, spingere, portare:
prignati govedo v klavnico portare i bovini al mattatoio
2. prignati do portare a, indurre a:
prignati krizo do vrhunca spingere la crisi all'apice
prignati koga do obupa portare, indurre qcn. alla disperazione
B) prignáti se (-žénem se) perf. refl. precipitarsi, arrivare precipitosamente - redíti (-ím)
A) imperf.
1. nutrire, allevare:
rediti govedo, konje allevare bovini, equini
2. ingrassare:
rediti prašiča ingrassare il porco
3. ekst. ingrassare:
kruh, sladkor redi il pane, lo zucchero ingrassa
4. (preživljati, vzdrževati) allevare, mantenere:
s temi dohodki komaj redi družino con quegli introiti riesce a malapena a mantenere la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
pren. nima drugega dela, kot da redi trebušček non ha nient'altro da fare che mettere su pancia
sedeti v zaporu in rediti uši stare in prigione a nutrire i pidocchi
B) redíti se (-ím se) imperf. refl. ingrassare; star. (razvijati se) crescere; pren.
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri - skópiti (-im) | skópljati (-am) perf., imperf. vet. castrare; (petelina) accapponare; (človeka) evirare, svirilizzare:
skopiti govedo, konje castrare bovini, cavalli - tibetánski (-a -o) adj. geogr. tibetano:
zool. tibetansko govedo (jak) yak (Bos grunniensis) - tur2 moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (govedo) der Ur, der Auerochs(e)
- vatusi živalstvo, zoologija
govedo vatusi das Watussirind - vodni bivol stalna zveza
zoologija Bubalus bubalis (govedo) ▸ vízibivaly
Sopomenke: indijski bivol - zebu samostalnik
zoologija Bos taurus indicus (domače govedo) ▸ zebu - zober samostalnik
zoologija Bison bonasus (govedo) ▸ európai bölény
Sopomenke: evropski bizon - žív vivo; viviente ; (živahen) vivaz
živi jeziki lenguas f pl vivas
živa meja seto m vivo
živa skala piedra f viva
žive slike cuadros m pl vivos (ali plásticos)
živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
živa teža peso m en vivo
vse svoje žive dni (durante) toda su vida
živi in mrtvi los vivos y los muertos
dokler bom živ hasta mi muerte
ne bo več dolgo živ ya no vivirá mucho
ostati živ (pri življenju) quedar con vida, sobrevivir
on je živ portret mojega očeta es el vivo retrato de mi padre
biti živ sežgan (pokopan) ser quemado (enterrado) vivo
žive duše ni bilo videti no se veía alma viviente
ne prideš mu do živega fam no hay por dónde echarle mano
v mestu je vse živo ljudi la ciudad hierve de gente
prodati živo (govedo) vender en vivo
zadeti v živo (fig) herir en lo vivo
roditi žive mladiče ser vivíparo
rodeč žive mladiče (zool) vivíparo - živina samostalnik
1. (govedo) ▸ állat, jószágplemenska živina ▸ tenyészállatklavna živina ▸ vágóállatvprežna živina ▸ igásállatnapajanje živine ▸ jószág itatásareja živine ▸ állattenyésztéskrmljenje živine ▸ állatok takarmányozásavzreja živine ▸ állattenyésztésstalež živine ▸ állatállományčreda živine ▸ állatcsordakrma za živino ▸ állattakarmánypasti živino ▸ jószágot legeltetrediti živino ▸ jószágot nevelSopomenke: krava
2. (pomemben človek) ▸ nagykutya, fejes, nagymenővelika živina ▸ nagykutyavisoka živina ▸ magasrangú fejes emberPrišli so, kakopak, tudi nemški predsednik pa francoski predsednik pa skratka same visoke živine. ▸ Természetesen eljött a német meg a francia elnök is, egyszóval csupa nagykutya.