Franja

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

hrána food; fare; nourishment, nutriment, article (s pl) of food; pabulum (često figurativno); (živež, živila) victuals pl, provisions pl, eatables pl, (knjižno) viand (s pl), žargon grub, ZDA žargon chow; (jed) dish, course, go; (obrok) meal; (v menzi, skupna) mess, commons pl; (predpisana) diet, dietary, regimen

brez hráne short of food, without food
redilna hrána nourishing food
obilna, mastna hrána rich food
domača hrána household fare
dobra hrána good fare
slaba hrána bad (ali poor) fare
lahka hrána light food
preprosta hrána plain food
koncentrirana (vitamizirana) hrána concentrated (vitaminized) food
osnovna, glavna hrána staple food
duševna hrána mental pabulum, intellectual sustenance, food for the mind
hrána za topove cannon fodder
hrána in obleka food and clothing
hrána in vsa oskrba all found
hrána in stanovanje board and lodging
brezplačna hrána in stanovanje free board and lodging
oskrba s hráno food supply
dodatek v hráni supplement in kind
pomanjkanje hráne food shortage, scarcity of provisions
uvoz hráne import(s) of food
oseba, ki si dela zaloge hráne (food) hoarder
prikrajšanje, zmanjšanje hráne food cuts pl
nezadostna hrána short commons
biti na hráni pri to board with
dobiti nekaj hráne za pod zob žargon to get some grub
angleška hrána mi ne diši I do not relish English cooking
hrána se kvari the food is going rotten (ali going bad, going off)
loviti, iskati hráno to forage for food
on mi daje hráno he supplies me with food, he provides my food
odtrgavati si hráno od ust to deny oneself food
vzeti koga na hráno to give someone board, to take someone as a boarder, to board someone
odtegovati si hráno to put oneself on short commons, to cut down on one's food

oséba person; personage; figure; subject, individual; personality; pravo person, being, body

fizična oséba natural person
javna oséba an official
(ne)zaželena oséba persona (non) grata
glavna oséba v družbi (pogovorno) kingpin
dramske osébe (= zasedba vlog) gledališče dramatis personae pl, cast list
pravna oséba legal person, corporate body, body corporate, corporation
jaz za svojo osébo I for my part, I myself, as far as I am concerned
po posredovanju neke tretje osébe through a third person (ali party)
govoriti v 3. osébi (npr. služabnik z gospodarjem) to address in the third person
več oséb mi je reklo... several people (have) told me...
to zavisi od osébe that depends on who it is
to bo stalo pet funtov na osébo, po osébi that will cost five pounds a head
družbeno pravna oséba social legal entity
civilno pravna oséba civil legal entity

oséba personne ženski spol ; (v romanu, igri) personnage moški spol , individu moški spol , sujet moški spol , personnalité ženski spol ; familiarno créature ženski spol

glavna oseba (v igri, v neki zadevi) protagoniste moški spol, personnage moški spol principal
nesimpatična oseba (familiarno) coco moški spol
uradna oseba fonctionnaire moški spol
fizična oseba (pravno) personne physique
odrasla oseba grande personne
pravna oseba (pravno) personne civile (ali morale, juridique)
tretja oseba (pravno) tierce personne, tiers moški spol
preko druge osebe (pravno) par personne interposée
v eni (sami) osebi en une seule personne
v lastni osebi en personne, personnellement
na, za osebo par personne, par tête, familiarno par tête de pipe
za dve osebi pour deux personnes
sprejel nas je direktor v lastni osebi nous avons été reçus par le directeur en personne
oseba brez državljanstva individu sans nationalité
sumljiva, nezaželena oseba individu suspect, indésirable
čudna oseba un singulier (ali triste) personnage
pomembna, važna oseba personnage, familiarno gros bonnet moški spol
ugledna oseba personne de qualité, notable moški spol
vplivna, zgodovinska oseba personnage influent, historique
osebe v romanu, filmu les personnages du roman, du film
graje vredna oseba (nepridiprav) mauvais sujet
brez ozira na osebo sans considération de personne, sans faire de personnalité
jaz za svojo osebo quant à moi, pour ma part, pour ce qui me touche
postaviti se v položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un

oséba -e ž
1. individ, ins
2. persoană
3. personaj
□ glavna oseba protagonist

persōna -ae, f

1. igralčeva krinka, maska, ličilo, obrazína: Varr., Iuv., Mart., Val. Max. idr., comica Q., tragica Ph., cretea Lucr. (ker je bila nav. glinena), personae repertor H., ut ex personā mihi ardere oculi hominis histrionis viderentur Ci.; takšne maske iz živalskih glav, iz terakote ali marmorja so krasile poslopja in vodomete: Lucr., Mart., Plin., Ulp. (Dig.).

2. meton. oseba, značaj, vloga (v gledališki igri): Q., militis Ter., in persona lenonis imitari aliquem Ci., persona de mimo Ci. igralec v mimični igri, komedijant, komični (komiški) glumač.

3. metaf.
a) značaj, vloga (v življenju): Plin. iun., Amm., Lamp., accusatoris, petitoris Ci., aliquam personam ferre L. ali gerere, praebere, tenere Ci. igrati, personam capere, induere, sumere Ci., naspr. personam abicere, deponere Ci., abiecta quaestoris persona comitisque sumpta Ci., musice abest a principio personā N. se ne ujema s knežjim (cesarskim) dostojanstvom.
b) osebnost, oseba, individualnost, indivíduum, posameznik: pacifica Ci., regis Iust. kraljeva oseba, kralj kot tak, haec fuit altera persona, sed tamen secunda N. druga glavna oseba, quid aptum sit personis, temporibus, aetatibus Ci., personā soceri mei Ci. v osebi mojega tasta, ex personā poëtae Vell. v osebi pesnika = kot pesnik, certis personis et aetatibus Suet. ljudem določenega položaja in določene starosti.
c) kot gram. t.t. oseba: Varr., Q.

personnage [-sɔnaž] masculin (pomembna) osebnost; oseba; oseba (v romanu; v igri, vloga)

personnage principal glavna oseba
personnage influent, historique vplivna, zgodovinska oseba
faire le personnage de ... igrati vlogo ...
(familier) se mettre, entrer dans la peau de son personnage popolnoma se vživeti v svojo vlogo
personnage connu znana osebnost

pivot [pivo] masculin stožer, tečaj, os; osnova; figuré središče, glavna stvar; botanique glavna korenina

dent féminin sur pivot nasajen, umeten zob
le pivot de la conspiration glavna oseba v zaroti
tourner toujours sur le même pivot živeti enolično življenje

plan [plɑ̃] masculin

1. načrt, plan; osnutek

2. ravnina; ploskev; nivó; področje; filmski posnetek

au premier plan v ospredju
sur le plan de (familier) na področju; gledé
sur un plan élevé, sur le même plan na višjem, na istem nivoju
sur tous les plans v vseh ozirih, v vsakem pogledu
plan de campagne načrt vojnega pohoda
plan de construction gradbeni načrt
plan d'eau vodna površina
plan d'économie gospodarski načrt
plan d'ensemble skupen, celosten načrt
plan financier, quadriennal, quinquennal finančni, štiriletni, petletni načrt
plan harinzontal tloris; horizontalna projekcija
plan incliné poševna ravnina
plan logistique (militaire) oskrbovaini naert
plan longitudinal, transversal podolžni, poprečni prerez
plan en relief reliefna karta
plan rapproché (film) posnetek od blizu
plan de sustentation, sustenteur (aéronautique) nosilno krilo
plan de travail delovni načrt
plan d'urbanisme urbanistični načrt
plan de ville, de Paris plan mesta, Pariza
établissement masculin des plans planiranje
gros plan (film) veliki posnetek (detajla, dela kake osebe)
personnage masculin de premier plan glavna oseba
premier plan ospredje
second plan osredje
troisième plan ozadje
vue féminin en plan tloris
avoir son plan imeti svoj načrt, svoje precizne namere
dresser, établir, faire un plan napraviti načrt
être, rester en plan (familier) biti, ostati nedokončan
faire des plans d'avenir delati načrte za bodočnost
laisser quelqu'un en plan pustiti koga samega, na cedilu
il n'y a pas plan (familier) to je nemogoče
rien n'y est à son plan vse je v neredu
tirer des plans sur comète (figuré, familier) ubijati si glavo

prae-cipuus 3 (praecipere; quod ante capitur Fest.)

1. poseben, svoj(ski), značilen, izključen (-na -no): Pl., Ter. idr., praecipuam fortunam postulare Ci., praecipua sors periculi L. poseben delež, praecipuo suo periculo N. izjemna osebna nevarnost, quare necesse est, quod mihi consuli praecipuum fuit praeter alios, id iam privato cum ceteris esse commune Ci., praecipuum illum et proprium sensum doloris mei (naspr. communis) Ci.; subst. praecipuum -ī, n posebna pravica, prednostna pravica, predpravica, ugodnost, privilegij: ut enim cetera paria Tuberoni cum Varrone fuissent, hoc certe praecipuum Tuberonis, quod … Ci.; occ. poseben = vnaprej (pri)dobljen, vnaprejšnji: dos, peculium Icti.; subst. praecipuum -ī, n vnaprejšnje volilo, vnaprejšnja dediščina: Suet. (Galba 5).

2. poseben = izreden, izjemen, izvrsten, odličen: laus, fides N., gloria L., vir Eutr., quos praecipuo semper honore Caesar habuit C., artis praecipuae opus O., praecipuā scientiā rei militaris T., praecipuum veniae ius habet ille liber O. ima pred vsemi pravico do … (= ima največ pravice do … ), praecipuo iure esse Ci. = praecipuum locum tenere Suet. prednostno (posebno) mesto zavzemati, praecipui regis amici Cu. najimenitnejši, toda: praecipuus amicus T. najboljši prijatelj, praecipua cenationum rotunda Suet. glavna obednica je bila okrogla, rex fraude praecipuus Fl. prelokavi (nadvse lokavi, zvijačni) kralj, praecipuum toro (abl.) accipit Aenean V. odlikovanega (odlikujočega se) s častnim sedežem, praecipuus in eloquentiā vir Q., praecipuus circumveniendi Sabini T. glavna oseba v kovarstvu (rovarjenju, spletkarjenju) zoper Sabina (proti Sabinu); v pomenu dignissimus z relativnim stavkom v cj.: mox praecipuus, cui secreta imperatorum inniterentur T.; v pomenu maxime idoneus z ad (adversus ali z dat.): praecipuus ad pericula T. za prestajanje (prebijanje skozi, tveganje, podajanje v) nevarnosti, opes praecipuae ad eliciendam cupiditatem T., praecipui ad scelera T. veliki hudodelci, hudi zločinci, herba ad serpentium ictus praecipua Plin. posebej delujoča (izjemno učinkovita) proti kačjim pikom, praecipuus adversus anginas sucus Plin., herba dentibus praecipua Plin. Subst.
a) praecipuī -ōrum, m najodličnejši, najimenitnejši, najizvrstnejši: ponendus inter praecipuos Q.
b) praecipuum -ī, n prednost, odlika, vrlina: homini praecipui a naturā nihil datum esse Ci., aurigarum equorumque praecipua vel delicta (pomanjkljivosti, hibe) Amm.
c) praecipua -ōrum, n α) najvažnejše, najpomembnejše, najvažnejša (najpomembnejša) stvar: principum diversam esse sortem, quibus praecipua rerum ad famam derigenda T. β) (kot prevod stoiškega izraza τὰ προηγμένα) stvari, ki zaslužijo prednost, prednostne stvari, nezavrgljive stvari, nezavrgljivo, indiferentno = kar samo po sebi ni absolutno dobro, mu je pa najbližje (naspr. reiecta zavrgljive stvari, zavrgljivo): quae vel ita appellemus — id erit verbum e verbo — vel promota et remota vel, ut dudum diximus, praeposita vel praecipua, et illa reiecta Ci. — Od tod adv. praecipuē posebno, posebej, osobito, izredno, izjemno, pred vsem (drugim), predvsem, zlasti: Pl., Auct. b. Alx., V., O., T., G. idr., Caesar, quod semper Haeduorum civitati praecipue indulserat C., eum Cicero praecipue dilexit N., in hoc officio, quod fuit praecipue meum Ci., nihil sibi appetit praecipue Pompeius Ci., Cariā totā praecipueque Telmesses Ci., praecipue cum H., Plin. iun., praecipue si Q., Plin.

prae-sum -esse -fuī -futūrus biti spredaj, od tod

1. biti načelnik (predstojnik, vodja, voditelj, nadzornik), načelovati, voditi, ravnati, urejati, upravljati, ukvarjati (pečati) se s čim: Col., Icti. idr., omnibus druidibus praeest unus C., praeesse populo Ci., ei provinciae S., magistratui C., Ci., severe praefuit Ci., potestati N. opravljati službo, tantis rebus N. imeti oblast (nadzor) nad tako pomembnimi zadevami, maioribus N. reševati večje naloge, artificio, studio, sacerdotio, navi faciendae ali aedificandae, agro colendo Ci., ludis faciendis L., lares praesunt moenibus urbis O. ščitijo, temeritati ali crudelitati Ci. biti glavna oseba (glavni) pri čem, posebej se udeležiti (udeleževati) česa, biti posebej soudeležen (sodelovati) pri čem; abs.: qui praesunt Varr., Ci. predstojniki, glavni, šefi.

2. occ. upravljati (voditi upravo) kot namestnik, biti namestnik: Ciliciae Cu., provinciae Ci., qui Sardibus praeerant T.; abs.: in Mediā Cu., in ea provincia triennium praeesse Ci.; (kot voj. t.t.) poveljevati, imeti (nad)poveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti (nad)poveljnik (vrhovni poveljnik): equitatui, navibus, classi C., exercitui C., N., equitum alae N., regis opibus N. kraljevim vojaškim silam, summae imperii N. imeti nadpoveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti nadpoveljnik (vrhovni poveljnik); abs.: qui praesunt N. častniki, oficirji, praeesse eā regione, in Brutiis L., Lissi C. v Lisu, Hadrumeti Auct. b. Afr., circum ea castella Auct. b. Hisp. — Od tod pt. pr. praesēns -entis

I. kot pt. osebno pričujoč, prisoten, navzoč(en), sam, osebno: in improbi praesentis imperio maiorem esse vim quam in bonorum absentium patrocinio Ci., praesentem adesse Kom., Ci., C., praesens sermo Ci. ep. usten pogovor, praesens (osebno, ustno, na štiri oči) tecum egi Ci., classem imperio praesens regebat Plin. ali praesentes invisimus L. sam(i), osebno, aliquem praesentem laudare Ci. v obraz, ob njegovi navzočnosti, virum praesentem et audientem Ci. ki je to slišal na svoja ušesa = ob njegovi navzočnosti, quaestionem habere de praesente Ci. vpričo njega; pogosto abl. abs. aliquo praesente C., Ci., N. idr. vpričo koga, praesente nobis Pl. ali nobis praesente (nam. praesentibus) Acc. ap. Non.; pesn.: praesentia ora adgnoscere V. živo lice. —

II. kot adj.

1. sedanji, zdajšnji, pričujoč, trenuten, vpričen, osorenji: hora, aetas H., virtus Cu. sodobnikov, dolor Lucr., bellum N. tedanja (relat.), verba Gell. sedaj navadne, praesenti tempore O. = in praesenti (sc. tempore) Ci. idr. zdaj, za zdaj; pogosto tudi o relat. sedanjosti = takraten, tedanji: quae praesens tempus desiderabat N., parum utiliter in praesens certamen respondit L., in praesenti gloriosum fuit N. trenutno, hipno, in praesens tempus Ci. idr. za zdaj, za takrat = in praesens Ci. idr. = ad praesens tempus Iust. ali samo ad praesens Suet., munimentum ad praesens, in posterum ultionem T.; ad praesens = dozdaj, do sedaj, doslej: Amm., in rem praesentem venire Ci., Sen. ph. ali perducere Q. napotiti se (oditi, spraviti se) na kraj sam, in re praesenti L. na kraju samem, na licu mesta; pl. subst. praesentia -ium, n
a) sedanjost, sedanje (trenutne) okoliščine (razmere), sedanji (trenutni) položaj: Cu., H., T., Suet.
b) sedanjost = dogodki sedanjosti, sedanji (sočasni) dogodki: O.

2. takojšen, takojšnji, trenuten, hipen, takoj (precej, neutegoma, nemudoma) nastopajoč (se vršeč, pri rokah), nemuden, neodlašajoč, neizogiben, neizogibljiv, neizbežen, neizbegljiv: mors Ci., Cu., V., H., praesens poena sit Ci., religio iuris iurandi spem praesentis deditionis sustulit C., metus praesentis exitus Ci., a praesenti supplicio se continere Ci., praesens diligentia consulis S., decretum L., preces Pr. (takoj za pregreškom), somnium Pl., apologus Pl. basen, ki meri naravnost na koga, pecuniam praesentem solvere Ci. takoj v gotovini (iz)plačati; tako tudi: fraudator praesens solverit Icti. ali praesenti die dari Icti. v gotovini; occ. nujen, neodložljiv, silen: ei meas praesentīs preces non putas profuisse? Ci., praesens officium Ci., iam praesentior res erat L., in praesentissimis periculis Q.

3. takoj (nemudoma) kažoč svojo moč, takoj (nemudoma) delujoč, takoj (nemudoma) učinkujoč, krepek (krepak), močen (močan), mogočen, silen: auxilium Ci., V., dignitas Ci., praesentes ad nocendum vires habere Hirt. in Ci. ep., praesens venenum Mel., Plin., praesentior medicina Col., praesentissimum remedium Col., Plin., memoria praesentior L. bolj živ, bolj svež, quo (sc. malo) non praesentius ullum V. hujše, odium amorne fuerit praesentior O., Austri praesentes H., nec praesentior illo est deus O.; z inf. imajoč moč, zmožen, sposoben kaj storiti: praesens vertere funeribus triumphos H., o diva, praesens vel imo tollere de gradu mortale corpus H.; occ. takoj (rad) pomagajoč, ki takoj priskoči na pomoč, ugodeč, ugajajoč: Ter. idr., numina V., numina vatum O., dea praesens nostro succurre labori V., praesens divus habebitur Augustus H., modo diva praesens adnuat ausis O.

4. očiten, viden, očivesten, očividen: ora V., insidiae fructus Ci. ep.

5. odločen, pogumen, hraber, smel, neustrašen: Ter., Auct. b. Alx. idr., homo O., animus Ci., V., animus praesentior L., animo praesens O., praesens ingenio Plin. ki ni nikdar ob prisotnost duha.

κεφάλαιον, τό (κεφαλή) 1. glavno, najpoglavitnejše, bistvo, glavna oseba (τῶν κάτωθεν izmed umrlih, t. j. Periklejeva glava). 2. glavna reč, poglavitna stvar, glavni vzrok (vsebina), ἐν κεφαλαίῳ splošno, nakratko, vobče. 3. jedro, posnetek, obseg; NT glavnica, vsota.

κεφαλή, ἡ, dor. -λά [Et. iz ghebh -, nem. Giebel (got. gibla; stvn. gebal, glava). – ep. gen. dat. κεφαλῆφι]. 1. glava, ἐπὶ κεφαλήν na glavo, strmoglavo, κὰκ κεφαλῆς z glave, od konca do kraja, κατὰ κεφαλήν od zgoraj, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς od glave do nog; pren. a) glava (glavna oseba), gospodar; b) življenje τὴν κεφαλὴν παρατίθεμαι; c) opisuje osebo: κακὴ κεφαλή hudobnež, lopov. 2. o stvareh: najvišji, skrajnji del, vrh, kraj, rob, konec; ποταμοῦ izvir, τάφρου rob; γωνίας ogelni kamen NT; κεφαλὴν ἐπιτίθημι dovršujem.

πρῶτος 3 [Et. sor. πρό, nem. vor (stvn. fora). – sup. πρώτιστος] 1. adi. a) prvi, sprednji, skrajnji; b) najzgodnji; c) najodličnejši, najuglednejši, najvišji; pogosto se prevaja z adverbi: spredaj, najprej, πρῶτον ἰών spredaj idoč, ἐν πρώτῳ ῥυμῷ spredaj na ojesu, ἤγγειλα πρῶτος javil sem najprej. 2. subst. οἱ πρῶτοι prvi, najodličnejši; pogosto = πρόμαχοι sprednji borilci, prvoborci, sprednjiki, predstraža; a) τὸ πρῶτον τινος začetek, πρῶτον νομίζεται velja kot prvi (največji) zakon, ἐπὶ τοῦ πρώτου (ἱερείου) pri prvi žrtvi, prvipot, prvikrat; b) τὰ πρῶτα največja dela, prva nagrada, τὰ πρῶτα φέρομαι dobim prvo nagrado, igram prvo ulogo, zavzemam prvo mesto, (ἐὼν) τὰ πρῶτα glavna oseba. 3. adv. a) ἐν πρώτοις največ, posebno, zlasti, ἐς τὰ πρῶτα do najvišje stopnje (mere), posebno; b) τὴν πρώτην prvič, prvikrat, zasedaj; c) πρώτως najprej; d) τὰ πρῶτα, τὸ πρῶτον prvič, prvikrat, izprva, najprej, v začetku, predvsem, ἐπεὶ δὴ πρῶτον odkar je (enkrat), potem ko je (enkrat).

σῶμα, ατος, τό [Et. iz τϝῶμα, twomnt; kor. tewā, napihniti, odebeliti se, gl. τύλη] 1. telo, život, truplo (tudi mrtvo), mrlič, mrtvec. 2. a) oseba, človek, σώματα ἐλεύθερα svobodni ljudje; b) suženj NT. 3. a) življenje; b) čutnost, poltenost, mesenost; c) glavna, poglavitna reč; stvar, snov; d) skupnost, celota NT.