Franja

Zadetki iskanja

  • ne-uter -tra -trum, gen. neutrīus, dat. neutrī (ne + uter, vedno trizložno: „neutrum“ trisyllabum pronuntiamus Consentinus)

    1. nobeden od njiju, nobeden od obeh, ne (niti) eden ne (niti) drugi: aut uterque … aut neuter Ci., earum sententiarum neutram probo Ci., in neutram partem moveri Ci. ravnodušen ostati, neutram in partem effici possunt Ci. niti v škodo niti v korist (blagor), quid bonum sit, quid malum, quid neutrum Ci., debemus neutrum eorum contra alterum iuvare C., neutra acies laeta ex eo certamine abiit L., neuter consulum L., in neutram partem cultus miser H., neutrumque et utrumque videntur O., ita fiet, ut neutra lingua alteri officiat Q., homo neutrius partis Suet. nobeni strani pripadajoč, nevtralen; neuter z glagolskim predikatom v pl.: ut caveres, neuter ad me iretis Pl., quia neuter consulum potuerunt bello abesse L.; pl. neutri nobena od obeh strani, niti eni niti drugi: neutrorum contemnenda est sententia Ci., cum iam neutris gratiam referre posset Ci., ubi neutri (= niti Rimljani niti Galci) transeundi initium faciunt C., quare toto abessent bello et neutris auxilium auxilia mitterent C. in da so ostali nevtralni, neutri alteros primo cernebant L., in neutris partibus esse Sen. ph., ita neutris cura posteritatis G., neutris quidquam hostile facientibus Iust.

    2. occ.
    a) kot fil. t. t. neutrae res (= gr. ἀδιάφορα) srednje, vmesne, tj. niti dobre niti slabe stvari, neopredeljene (indiferentne) stvari: sed haec in bonis rebus … facilitas nominetur, in malis proclivitas … in neutris habent superius nomen Ci.
    b) kot gram. t. t. srednji, tj. niti moški niti ženski (= gr. οὐδέτερον), srednjega spola: genus neutrum, nav. samo neutrum Varr. idr. slovničarji, srednji spol, nomina neutra, nav. samo neutra Varr., Ci. imena srednjega spola, verba neutra slovničarji glagoli, ki niso niti aktivni niti pasivni. — Od tod adv. abl. sg. neutrō na nobeno od obeh strani, ne (niti) na eno ne (niti) na drugo stran: n. inclinaverat fortuna T., n. inclinata res, spes L., si n. litis condicio praeponderet Q.

    Opomba: Gen. sg. neutrī: Aus. in vselej pri slovničarjih v zvezi neutri generis; star. gen. sg. fem. tudi neutrae: Prisc.
  • out2 [áut] prislov

    1.
    ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

    2.
    zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

    3.
    ne na delu (a day out prost dan)

    4. vojska
    na (bojnem) polju
    navtika na morju

    5.
    ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

    6.
    priobčen (knjiga the book came out in June)
    predstavljen javnosti (dekle)

    7.
    odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

    8. šport
    zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

    9. politika
    ne v vladi (the democrats are out)

    10.
    ne v vaji (my fingers are out)

    11.
    porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

    12.
    do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

    13.
    izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

    14.
    napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

    15.
    dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

    16.
    jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

    17. aeronavtika
    končan (pogovor)

    18.
    razno

    out and out popolnoma, docela
    out and about (zopet) na nogah, pokonci
    out and away daleč (najboljši itd.)
    to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
    that is out! ne pride v poštev!
    to be out in a thing motiti se
    to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
    to be down and out na nič priti
    to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
    to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
    we had an evening out zvečer smo šli ven
    out at heels reven
    out at elbows revno oblečen
    out on a limb izpostavljen
    way out izbod
    the workers are out delavci stavkajo
    out with him! ven ga vrzi!
    ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj
  • over2 [óuvə] prislov

    1.
    preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

    2. figurativno
    na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

    3.
    sem, semkaj (come over! pridi sem!)

    4.
    tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

    5.
    (prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

    6.
    znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

    7.
    pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

    8.
    mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

    9.

    Razno:

    over again še enkrat, znova
    over and over again vedno znova
    over against nasprotno (temu)
    over and above vrhu tega, skrajno, preveč
    all over povsod, popolnoma, končan
    to be all over with biti na koncu s čim
    it is all over with him z njim je konec
    that is him all over to je čisto njemu podobno
    sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
    pogovorno to get s.th. over with končati kaj
    the world over po vsem svetu
    not over well precej slabo
    that can stand over to lahko počaka
    see over poglej naslednjo stran
    ekonomija carried over prenos
  • perfektíven (-vna -o) adj. lingv. perfettivo:
    lingv. perfektivni glagoli verbi perfettivi
  • premíkanje (-a) n movimento, mossa, spostamento; manovra:
    lingv. glagoli premikanja verbi di moto
  • prīmi-genius 3 (prīmus in genō = gīgnō) prvoten, prvobiten, izvoren, izviren, osnoven, začeten, (naj)prvi, čisto prvi: P. F., semina Varr., verba Varr. ali pronomina Isid. prvotni (osnovni, korenski) glagoli (zaimki) (naspr. deductiva), Phryges Ap. prvotni rod Frigijcev; subst.

    1. prīmigenia -ae, f prv(otn)a stvaritev, prv(otn)o stvarjenje: rerum Amm.

    2. klas. le kot nom. propr. Prīmigenia -ae, f Primigénija, vzdevek boginje Fortune (ki spremlja svoje ljubljence od njihovega rojstva naprej) = rojstna sreča: Ci., L.
  • prīmitīvus 3 (prīmitus) prvi, prvoten, prvobiten, primitiven: Eccl., flores Col. ki cvetijo najprej, anni Col., verba Prisc. prvotni (osnovni, korenski) glagoli.
  • refleksíven réfléchi

    refleksivni glagoli verbes réfléchis (ali pronominaux)
    refleksivni zaimek pronom réfléchi
  • refleksíven (-vna -o) adj. riflessivo; riflesso:
    filoz. refleksivna zavest coscienza riflessa
    mat. refleksivna relacija relazione riflessiva
    lingv. refleksivni glagoli verbi riflessivi
  • regolare2 agg.

    1. reden, pravilen (po pravilu, brez nepravilnosti):
    essere regolare in qcs. biti točen (v čem)
    lineamenti regolari pravilne poteze

    2. običajen

    3. jezik pravilen:
    verbi regolari pravilni glagoli
  • rékanje (-a) n lingv.
    glagoli rekanja verbi locutivi
  • servile agg.

    1. suženjski, hlapčevski, servilen:
    imitazione servile suženjsko posnemanje

    2. slabš. klečeplazen:
    maniere servili klečeplazno obnašanje

    3. jezik
    verbi servili modalni, naklonski glagoli
  • stánje1 (-a) n

    1. stato, condizione; situazione:
    kritično stanje stato critico
    biti v dobrem, odličnem, slabem, zelo slabem stanju essere in buono, in ottimo, in cattivo, in pessimo stato
    biti v obupnem stanju essere in uno stato lacrimevole, pietoso
    lingv. glagoli stanja in gibanja verbi di stato e verbi di moto
    obsedno, izredno, vojno stanje stato d'assedio, stato d'emergenza, stato di guerra
    rel. stanje božje milosti stato di grazia
    dobro, slabo zdravstveno stanje buono, cattivo stato di salute
    biti v kritičnem stanju (hudo bolan) versare in gravi condizioni
    biti v blagoslovljenem stanju essere in stato interessante
    vozilo je še v dobrem stanju l'auto è ancora in buone condizioni
    finančno, premoženjsko stanje situazione finanziaria, patrimoniale

    2. fiz., kem.
    agregatna stanja stati di aggregazione
    trdno, tekoče, plinsko agregatno stanje stato solido, liquido, gassoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem la differenza tra la situazione fattuale e quella dei libri contabili
    fiz. breztežnostno stanje assenza di gravità
    jur. brezustavno stanje incostituzionalità
    osebno stanje stato civile
    polit. brezdržavno stanje vuoto di potere
    zool. letargično stanje živali letargo
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • stato1 m

    1. stanje:
    verbi di stato e verbi di moto glagoli stanja in glagoli gibanja

    2. stanje:
    essere in buono, cattivo, ottimo, pessimo stato biti v dobrem, slabem, odličnem, zelo slabem stanju
    essere in uno stato lacrimevole, pietoso biti v obupnem stanju
    essere in stato di fare qcs. biti sposoben kaj narediti

    3. stanje, stopnja:
    stato di civiltà civiliziranost, omikanost
    vivere in stato d'indigenza živeti v pomanjkanju
    vivere allo stato selvaggio živeti na stopnji divjaštva

    4. stan (gospodarski, družbeni) položaj:
    essere di basso, umile stato biti nizkega stanu
    farsi uno stato izboljšati svoj položaj, uspeti

    5. stan (v odnosu do družine, skupnosti):
    stato civile osebni podatki, zakonski stan; ekst. matični urad
    stato di famiglia rodbinski stan; ekst. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
    stato celibe, nubile neporočen, neomožen
    stato libero samski
    stato coniugale, vedovile zakonski, vdovski stan

    6. stanje, položaj:
    stato d'assedio obsedno stanje
    stato di emergenza izredno stanje
    stato di guerra vojno stanje
    essere in stato di accusa, di arresto biti obtožen, priprt

    7. (zdravstveno) stanje:
    stato d'animo razpoloženje
    stato di grazia relig. stanje božje milosti
    essere in stato di grazia pren. blaženo se počutiti, biti navdahnjen, biti v ustvarjalnem zanosu
    essere in buono, cattivo stato di salute biti dobrega, slabega zdravja
    essere in stato di agitazione, di depressione, di euforia biti vznemirjen, potrt, evforičen
    essere in stato di debolezza, di ubriachezza biti slaboten, pijan
    essere in stato di gravidanza, in stato interessante biti noseča

    8. stan, razred, sloj:
    il terzo stato meščanstvo, buržoazija
    il quarto stato delavstvo, proletariat
    Stati generali državni stanovi

    9. pravo
    stato civile osebni stan; državljanstvo
    ufficio dello stato civile matični urad
    stato di insolvenza insolvenca, nezmožnost plačevanja
    stato di necessità sila

    10. kem. stanje:
    stati di aggregazione agregatna stanja
    stato solido, liquido, gassoso trdno, tekoče, plinsko stanje
    stato colloidale koloidno stanje
    stato critico kritično stanje

    11. admin.
    stato di famiglia potrdilo o skupnem gospodinjstvu
    stato patrimoniale premoženjsko stanje
    stato attivo, passivo aktiva, pasiva

    12. voj.
    Stato Maggiore glavni stan, glavni štab
    bombardare lo Stato Maggiore publ. kritizirati vodstvo, vrh (organizacije, stranke)
  • substantif, ive [-tif, iv] adjectif samostalniški

    proposition féminin substantive samostalniški stavek (ki ima vrednost samostalnika)
    style masculin substantif slog, v katerem prevladujejo samostalniki (ne glagoli ali pridevniki)
  • svŕšiti svr̂šīm
    1. končati: svršiti posao, školovanje, djelo, život
    2. opraviti: svršiti posao; svršiti nuždu opraviti potrebo; svršiti sa životom končati si življenje; svršiti samoubistvo, samoubojstvo narediti samomor; među nama je sve svršeno med nama, med nami je vse končano; svršeni glagoli lingv. dovršni glagoli; svršeno prošlo vrijeme lingv. dovršno pretekli čas, aorist; svršeni đak, pravnik dijak, pravnik, ki je končal šole
  • synonyme [sinɔnim] adjectif sinonimen, soznačen; ki ima enak ali zelo soroden pomen; masculin sinonim, soznačnica

    les verbes redouter, craindre, avoir peur sont synonymes glagoli redouter, craindre, avoir peur so sinonimi
  • terminer [tɛrmine] verbe transitif (do)končati, dovršiti; zaključiti, opraviti

    se terminer končati se
    ce mot se termine par un x ta beseda se končuje na x
    ces verbes se terminent en -er ti glagoli se končujejo na -er
    se terminer en drame končati se z dramo
    en avoir terminé (avec un travail) končno dokončati (neko delo)
  • tranzitíven gramatikalno transitif

    tranzitivni glagoli verbes transitifs