Franja

novoustanovljen|i [ô,ê] (-a, -o) [neugeschaffen] neu geschaffen; eben gegründet

prav³

1. (ravno) gerade, ausgerechnet (prav on ausgerechnet er)

2. (isto) eben- (od tam ebendaher, tja ebendahin, tedaj ebendann, zato ebendarum, ebendeshalb, ebendeswegen, tam ebendort, toliko [ebensoviel] ebenso viel)

3.
prav ta/ta/to ebender/ebendie/ebendas, ebendieser/ebendiese/ebendieses
prav isti ebenderselbe
prav tisti ebenjener
prav tak ebensolcher

4.
prav tako (enako) ebenso, (tudi) ebenfalls, (z istim uspehom) [ebensogut] ebenso gut, [ebensowohl] ebenso wohl, ebenso …
(daleč [ebensoweit] ebenso weit, dolgo [ebensolang] ebenso lang/[ebensolange] ebenso lange, malo [ebensowenig] ebenso wenig, mnogo [ebensoviel] ebenso viel, pogosto [ebensohäufig] ebenso häufig, [ebensooft] ebenso oft, rad [ebensogern] ebenso gern)

5. (naravnost) geradezu

6. (posebej) eigens (za für)

pravkaršnj|i (-a, -e) jüngstvergangen; eben … (sopotnik der eben gegangene Mitreisende)

ravnokar gerade eben, jetzt eben, soeben

tale (tegale/tele …) dieser/diese/dieses (da), eben dieser/diese/dieses
| ➞ → ta

tukajle hier, eben hier

tule hier, eben hier

ebenovina samostalnik
(les) ▸ ébenfa [faanyag]Niso me prevzele samo oči, ampak tudi njeni dolgi lasje, ki so bili črni kot ebenovina. ▸ kontrastivno zanimivo Nemcsak a szemei bűvöltek el, hanem a hosszú, ébenfekete haja is.

flach

1. ploščat, (eben) raven; flacher Körper plosko telo

2. Teller, Schale, Bodenlockerung, Wasser: plitev; Buch, Gespräch usw.: plitek flaches Land podeželje; flache Hand dlan

glatt gladek; (eben) raven; (offensichtlich) čist, očiten; See: miren; Straße, Mensch: spolzek, gladek; Rechnung: neproblematičen; Adverb gladko; (ohne Umschweife) naravnost, v obraz

jetzt sedaj, zdaj; bis jetzt do sedaj, doslej; erst jetzt šele sedaj; noch jetzt še sedaj; gleich jetzt ravno zdaj; jetzt eben ravnokar; jetzt oder nie sedaj ali nikoli; in Fragesätzen : neki (wo habe ich jetzt das gelassen kje neki ...)

kar¹ (česar) oziralni zaimek was
brez česar ohne was
čez kar über was, worüber
do česar woran
iz česar woraus
k čemur wozu
med kar/čimer worunter
mimo česar woneben
na kar/čemer worauf, woran
nad kar/čimer worüber
namesto česar anstatt von was
o čemer worüber
ob čemer woran
od česar wovon, worab
okoli česar worum
po čemer wonach, wodurch
pod kar/čimer worunter
poleg česar woneben
pred kar/čimer wovor
pri čemer wobei, woran
proti čemur wogegen
skoz/skozi kar wodurch
s česar wovon
s čimer womit
v kar/čemer worin
za kar wofür, wozu
za čimer wonach, wohinter
kar že (karkoli) was immer
|
figurativno je, kar je es ist eben so; es ist nicht zu ändern
kar je, to je daran ist nicht zu rütteln
kar bo, bo es bleibt nur abzuwarten, jetzt nimmt das Geschehen seinen Lauf; schau'n wir mal

kdor [ó] (kogar, …) wer
kdor že wer eben
blažen, kdor verjame wer's glaubt, wird selig
kdor hitro da, dvakrat da wer rasch gibt, gibt doppelt
kdor prvi pride … wer zuerst kommt
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall

veniō -īre, vēnī, ventum (iz *g*—emi̯ō, indoev. kor. *g*—em-; prim. skr. gámati, gacchati (on) gre, gáti-ḥ hod, gántuḥ hoja, pot, gr. βαίνω grem, hodim, stopam, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, βάσις korak, βῆμα korak, osk. kúmbennieís = lat. conventus, kúmbened = lat. convenit, cebnust = lat. huc venerit got. quiman, stvnem. quëman, koman, nem. kommen)

I.

1. priti, prihajati, dospe(va)ti: Ph. idr., atria turba tenet, veniunt leve vulgus euntque O. prihaja in odhaja, Caesar cum equitatu vēnit C., veniens unda, fluctus O. plivkajoč; v log. pf. vēnī prišel sem = tu (tukaj) sem: V., O.; izhodišče pesn. nav. v abl.: caelo V., belua ponto (iz morja) venit O.; v prozi s praep.: ab domo L. iz domovine, venit vox ab ramis, anhelitus ex ore, iaculum de parte sinistrā O., venire Bebryciā de gente V. izhajati iz bebrijskega rodu, biti bebrijskega rodu; z adv.: istinc Ci., redeant, unde venerint L.; smer v acc.: domum ad aliquem Ci., Athenis Delum Ci.; pesn.: tumulum, fines Ausonios, Scythiam V., Italiam Lavinaque venit litora V.; s praep.: Pl., Ter. idr., ex Peloponneso in Siciliam N., in aedem Concordiae S., ex diverso sedem in unam V., in astra Sen. tr. med zvezde = v nebesa, ad urbem Ci., ad matrem O., contra aliquem Ci. napasti koga, Iuli progenies caeli ventura sub axem V., in conspectum C., N., in conspectum alicuius H. ali sub aspectum Ci. ali sub oculos Sen. ph., Q. ali sub ora viri V. priti pred oči, stopiti pred (koga); metaf.: (sc. res) venit mihi in mentem Ci. idr. na misel mi prihaja, venit in buccam Ci. na jezik; z adv. in adv. skloni: huc, istuc Ci., eo C. idr., foras Pl., venire contra Ci. ali obviam Ci. ep., N.; impers. v pass.: ad quos ventum erat C., ubi eo ventum est C.; namen
a) s praep.: venire ad (in) colloquium C., ad cenam, ad ludos Pl., ad causam dicendam L., ad se oppugnandum C.
b) s sup.: Pl., Ter., L., Auct. b. Alx. idr., venire oratum, questum, pabulatum, auxilium postulatum C., ad istum emptum venerunt illum locum senatorium Ci.
c) z dat. finalis: auxilio venire Ci., C., L., N. idr., subsidio veniri non poterat C., excidio (= ad excidium) Libyae venire V.; tudi: exercitus Etruscis vēnit L. jim je prišla na pomoč.
d) s pt. fut.: iam venio moriturus V.
e) z inf.: Pl., Stat., Val. Fl. idr., quod legati venirent speculari L., non ferro Libycos populare penates vēnimus V.

2. occ.
a) (sovražno) priti (prihajati), primikati se, pomikati se proti, približati (približevati) se, napasti (napadati): L., Ph., Vell. idr., Aeneas strictam aciem venientibus offert V., hunc venientem cuspide longā ferit V., venire magno ad moenia bello (z veliko vojsko) V., veniri ad se existimantes C.
b) iti: Milo cum in senatu fuisset eo die, … domum venit Ci., ad mercatum venio Ter., cum venisset, post non rediit Pl.
c) vrniti (vračati) se: Pr. idr., Romam L., Corn., in patriam Ph., cum venies O., ut venias celer O.

3. metaf.
a) (o času) priti (prihajati), (pri)bližati se, napočiti, nastopiti, biti (tu): Q. idr., venisse tempus victoriae Ci., ubi ea dies vēnit C., cum tristes misero venere Kalendae H., hora (nox, sperata voluptas) venit O., veniens annus Ci., L. bližajoče se leto, prihodnje leto; toda: anni venientes (naspr. recedentes) H. doba razvoja, obdobje rastoče telesne moči (do 45. leta); veniens aetas O. = potomstvo, potomci, zanamci; pt. fut. ventūrus 3 „tisti, ki ima priti (ki je na tem, da pride)“ = ki pride, prihajajoč, prihodnji, bodoč: tempus, letum O., aevum V., venturi nepotes O., V., ventura bella V.; subst. ventūrum -ī, n in pl. ventūra -ōrum, n prihodnost, bodočnost: venturi praescia O., ventura videre O., suo ventura devertere cursu Lucan.
b) priti (prihajati) na dan, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, vznikniti (vznikati): aurora veniens V., sol veniens H. vzhajajoče, venientes lacrimae V. ulivajoče (udirajoče) se, febris, sudor venit Cels.; o rastl.: arbores veniunt sponte suā V., veniunt felicius uvae V., ut hederae veniant suā sponte melius Pr.; o abstr.: usus venit C., genetiva venit imago O., libertas venit V., quos inter medios venit furor V.; z dat. personae h komu priti (prihajati), komu pripasti (pripadati), priti (prihajati) v delež, dobi(va)ti kaj, biti deležen česa: dum tibi litterae meae veniant Ci. ep., dominae mihi venit epistula nostrae Pr., mihi nuntius venerat V., Remo augurium venit L., umbra venit loco O., bellum Plautio sorte venit Ci., commodum ex otio meo … rei publicae venturum S., ultro illi et gloriam et regnum venturum S., tibi fama ventura est O., gloria in partem veniat mihi tecum O. naj pride nama obema v delež = naj bova oba deležna; če je subj. kako zlo ali kakšna slaba negativna stvar (lastnost, dogodek ipd.) je venire = koga doiti (dohajati), obiti (obhajati), dolete(va)ti, zade(va)ti, koga ali česa lotiti (lotevati) se, prije(ma)ti se, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, pri kom vzbuditi (vzbujati) se, pojaviti (pojavljati) se, posta(ja)ti kakšen: animis ignavia vēnit V., vēnit arboribus … lues V., scis mihi multa venire mala Pr., quae sibi duobus proeliis venerant S.; nam dat. tudi (toda redkeje): ad quem dolor veniat Ci., ne qua in rem publicam clades veniat L.
c) (sovražno) nastopiti (nastopati): contra iniuriam Ci., contra alienum pro familiari et necessario Ci.
d) = provenire imeti uspeh, uspe(va)ti: id quo promptius veniret T.
e) nasta(ja)ti, nastopiti (nastopati), zgoditi se, dogoditi se, primeriti se, pripetiti se: haec ubi veniunt Ci., quod longe aliter evenit L., si quando similis fortuna venisset L., si quid … adversi venisset L., per quae (sc. mors) venit, diversa sunt Sen. ph.; pogosto usu venire, gl. ūsū-venit. —

II.

1. kam priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti kam, do česa: lignum sine acumine venit O., venire in tergum V., per ilia venit harundo V., sagitta venit V. je dospela do cilja, je prispela na cilj; metaf.: ad solitas artes O., vēnimus ad summam fortunae H. dospeli smo do vrha (vrhunca) slave, dosegli smo vrh (vrhunec) slave, venire ad senectutem Ci. (po)starati se, ad condiciones alicuius Ci. prista(ja)ti na (kaj).

2. occ.
a) priti (prihajati) v kak položaj, znajti se kje, v kakem položaju, zabresti kam, naleteti na kaj: in calamitatem, in discrimen Ci., in periculum C., in odium Ci. ali in invidiam N. nakopati si sovraštvo (zavist), postati predmet sovraštva (zavisti), postati osovražen (zavidan), in contemptionem venio alicui C. zaničevati me začenja kdo, venire in turpitudinem Ci. biti zasramovan, in amicitiam alicui C. spoprijateljiti se s kom, skleniti (sklepati) s kom prijateljstvo, in familiaritatem Ci. postati zaupen prijatelj s kom, skleniti (sklepati) s kom zaupno prijateljstvo, in sacerdotium Ci. postati svečenik, in suspicionem Ci. postati osumljen; toda: in suspicionem si magistratūs veniebant Lentulus in Ci. ep. če so začeli oblastniki koga sumiti, cum ei in suspicionem venisset N. ko se mu je zbudil sum; venire in contentionem Ci., Q., in certamen iudiciumque venire Ci. pričkati se in prepustiti (stvar) sodniški razsodbi, in crimen Ter. biti dolžen česa, dolžiti se česa, in votum H. želeti se, in aestimationem L. ceniti se, biti cenjen, in laudem Q. biti hvaljen, biti deležen hvale, hvaliti se, in religionem Ci., L. vzbuditi (vzbujati) pomisleke, in dubium Ci., Q. posta(ja)ti dvomljiv, in confessum res venit Plin. iun. je dognana, summam in spem regni obtinendi C. prav zelo se nadejati, da … , zelo močno upati, da … , nonnullam in spem Ci. nekoliko se nadejati, nekoliko upati, in fidem L., N., Suet. dobiti zavetje (varstvo), in alicuius fidem ac potestatem C. ali in deditionem C. predati se na milost in nemilost, in cruciatum C. iti na mučenje, iti trpet muke, in rei partem Ci., O. svoj del česa dobi(va)ti, in partem leti O. zapasti smrti, in sermonem alicuius Ci. ep. priti komu v (na) zobe; toda: veni in eum sermonem, ut dicerem Ci. ep. beseda je nanesla, da … ; in morem L., O. ali in consuetudinem Ci. ali in usum Plin. v navado (rabo) priti, posta(ja)ti običajen (navaden, ustaljen), milites, qui iam in consuetudinem Alexandrinae vitae venerant C. ki so se (bili) že privadili aleksandrinskemu življenju, ki so se (bili) že navadili na življenje v Aleksandriji, in consuetudinem proverbii Ci. ali in proverbium L. priti v pregovor, postati pregovoren (pregovorno), res ad manum (pugnam) venit L. (idr. zgodovinopisci) pride (prišlo je) do spopada (prerivanja, pretepa, rokomaha); s konsekutivnim stavkom: H., Sen. ph., Val. Max. idr., in eum locum ventum est, ut … C. prišlo je tako daleč, da … , eo discordiae ventum est, ut … T. do tolikšne nesloge (svaje), da … , huc malignitatis venit, ut … T. do tolike …
b) (v govoru) priti (prihajati) do česa, preiti (prehajati) na kaj, napelj(ev)ati besedo na kaj: istuc venio Ter., venio nunc eo Ci., venio nunc ad illud nomen aureum Ci., ad propositum veniemus N., ad nomen Iovis venire O., venio nunc ad fortissimum virum N., ut iam a fabulis ad facta veniamus Ci.

Opomba: Sinkop. impf. venībat: Ter.; sinkop. gen. pl. pt. pr. venientum: V.

βαίνω [Et. iz kor. βᾱ(ί) ali pa iz kor. g^wem-, g^wm̥-jō, βαμ-jω, βαίνω; lat. venio iz g^wm̥-jō, nem. kommen, stvn. quëman; sor. βάσκε ! pojdi! iz sor. kor. g^wā: ἔβην (dor. ἔβαν) βέβηκα, βιβάς, βηλός, βῆμα. – Obl. fut. βήσομαι, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, adi. verb. βατός, βατέος – ep. aor. ind. 1 s. βῆν, 3 du. βάτην, 3 pl. βῆσαν, ἔβᾰν, βᾰ́ν, βῆσαν; cj. βήω, βείω, βήῃ, βέῃ, βήομεν, βείομεν; inf. βήμεναι, aor. tudi ἐβήσετο, cj. βήσεται, imper. βήσεο; pf. 3 pl. βεβάασι, inf. βεβάμεν, pt. βεβαώς, βεβαυῖα in βεβῶσα, plpf. 3 pl. βέβᾰσαν; poet. aor. imper. εἴσβα, ἔμβᾱ, ἀνάβᾱ; pf. ind. 3 pl. βεβᾶσι, inf. βεβάναι, pt. βεβώς, ῶτος – trans: fut. βήσω, aor. ἔβησα, cj. ep. βήσομεν, βήσετε]. I. intrans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, ἁβρόν z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μακρὰ βιβάς z mogočnimi, velikimi koraki; βῆ δ' ἰέναι napravil se je na pot, odšel je hitro; βῆ δὲ θέειν spustil se je v tek, začel je bežati; μετ' ἴχνια θεοῖο sledim, grem za stopinjami; ὀδύνα με βαίνει zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem ἐν νηυσί, minevam, potekam ἐνιαυτοί; ἐκ βροτῶν βῆναι = umreti; izginem ἰκμάς; ἔβαν νέας šli so k ladjam, πῇ ὅρκια βήσεται kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: βῆ φεύγων hitro je zbežal; βῆ ἀΐξασα naglo je odhitela, βῆ ἐξαναρίξων da bi jih razorožil; b) pridem, dospem ἀκμαῖος. 3. pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se ἐν κακοῖς, εὖ βεβηκώς varno stoječ, srečen; utrjen τυραννίς; sedim περὶ τρόπιος, ἀμφὶ δούρατι, jašem na ἐπὶ πώλου; οἱ ἐν τέλει βεβῶτες oblastniki, vladarji; ἐπὶ ξυροῦ τύχης nahajam se (sem) v največji nevarnosti; χρυσέα κλῂς ἐπὶ γλώσσῃ βέβακεν komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans. 1. a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)peljem koga kam; b) pahnem z voza ἀφ' ἵππων; ἵππους, δίφρον stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim ἵππους.

ἔβενος, ἡ eben, ebenovina.