Franja

dictātor -ōris, m (dictāre) poveljnik, najvišji oblastnik, diktator

1. v latinskih mestih: quod erat dictator Lanuvi Milo Ci., dictatoris Lanuvini stata sacrificia Ci., scire potuit illo ipso die Lanuvi a dictatore Milone prodi flaminem necesse esse Ci., dictatorem Albani Mettium Fufetium creant L., L. Mamilius Tusculi tum dictator erat L.

2. v Rimu, sprva magister populi ali praetor maximus: Varr., Ci., v obdobju demokracije oblastnik v izrednih razmerah. Po senatovem sklepu ga je imenoval konzul ali drug ustrezen oblastnik za 6 mesecev: pro dictatore esse L. (o diktatorju, ki ga ni imenoval konzul, temveč kak drug oblastnik), dictatorem dicere Ci., C., L., redk. dictatorem creare, legere L. ali facere Ci. Diktatorju je bila izročena neomejena oblast nad državo in vojsko; v času diktature so morali vsi oblastniki z izjemo tribunov opustiti svojo službo. Diktator je imel 24 liktorjev, zastopal je oba konzula in si sam izvolil poveljnika konjenice (magister equitum). Kadar sta bila konzula zunaj Rima, so večkrat volili diktatorja za posebna opravila, ki so prej spadala v področje kraljev, npr.: dictatorem dicere clavi figendi causā L. da zabije letni žebelj (v svetišču na Kapitoliju), dictatorem dicere instaurandis feriis Latinis L. da napove latinski praznik (zato dictator Latinus L.), dictatorem dicere ludorum faciendorum causā L. da priredi igre, senatui legendo L. da izvoli senatorje, dictatorem dicere comitiorum habendorum causā L. da skliče narodni zbor, dictatorem dicere quaestionibus exercendis L. da odredi preiskavo. Taki diktatorji so morali po opravljeni nalogi takoj odstopiti. Diktatura je bila ustanovljena l. 501 (prvi diktator je bil T. Lartius Flavus) in je ostala do l. 356 oblastništvo patricijev (prvi plebejski diktator je bil C. Martius Rutilus). Po punskih vojnah je to oblasništvo prenehalo; za diktatorja sta bila izvoljena šele Sula in Cezar, slednji celo večkrat, zadnjič le nekaj tednov pred smrtjo kot dictator perpetuus. Po Cezarjevi smrti l. 44 je Antonij s posebnim zakonom diktaturo odpravil.

3. v Kartagini = sufet: Ca. ap. Gell., Front., Iust., dictatorque cum Magone in Hispaniam praemissus est L.

fascista

A) agg. (m pl. -ti) fašističen:
dittatura fascista fašistična diktatura

B) m, f (m pl. -ti) fašist, fašistka

jakobinsk|i (-a, -o) Jakobiner- (čepica die Jakobinermütze, diktatura die Jakobinerdiktatur)

mula samostalnik
(muslimanski naziv) ▸ molla [muzulmán kádi] ▸ mollah [muzulmán kádi]

nacistič|en (-na, -no) nationalsozialistisch, nazistisch, NS- (propaganda die NS-Propaganda); Nazi- (teror der Naziterror, zločin das Naziverbrechen, diktatura die Nazidiktatur, Nemčija das Nazideutschland, strahovlada der Naziterror)
nacistični pozdrav der Hitlergruß
skrb za žrtve nacističega režima die Opferfürsorge

plebiscitar|en (-na, -no) plebiszitär
plebiscitarna demokracija plebiszitäre Demokratie
plebiscitarna diktatura plebiszitäre Diktatur

plebiszitär plebiscitaren; plebiszitäre Demokratie plebiscitarna demokracija; plebiszitär e Diktatur plebiscitarna diktatura

polkovnišk|i (-a, -o) figurativno Obristen- (diktatura die Obristenherrschaft)

proletariat moški spol (-a …) das Proletariat (industrijski Industrieproletariat, kmečki Landproletariat)
diktatura proletariata die Diktatur des Proletariats

prolétariat [-letarja] masculin proletariat; vieilli proletarstvo

prolétariat urbain, ouvrier, rural mestni, delavski, kmečki proletariat
prolétariat des bacheliers akademski proletariat
dictature féminin du prolétariat diktatura proletariata

stalinien, ne [stalinjɛ̃, ɛn] adjectif stalinski, stalinističen; masculin stalinovec, Stalinov privrženec

dictature féminin; méthode féminin stalinienne stalinska diktatura, metoda

tyrannie [-ni] féminin tiranstvo, tiranija, samosilništvo, trinoštvo; nasilje; krutost; zlorabljanje oblasti

la tyrannie de la mode tiranija, diktatura mode
se libérer de la tyrannie du père osvoboditi se očetove tiranije
exercer sa tyrannie sur quelqu'un tiranizirati koga
tyrannie militaire vojaška diktatura, tiranija

vojašk|i (-a, -o) soldatisch; militärisch, Militär-; (armadni) Heeres-; Militär- (ataše der Militärattaché, režim das Militärregime, sporazum das Militärabkommen, kazenski postopek das Militärstrafverfahren, upravni organ die Militärbehörde, zdravnik der Militärarzt, škof der Militärbischof, diktatura die Militärdiktatur, godba die Militärmusik, hunta die Militärjunta, leta množina die Militärzeit, misija die Militärmission, oprema Militärgüter množina, oseba die Militärperson, parada die Militärparade, uprava die Militärverwaltung, vlada die Militärregierung, znanost die Militärwissenschaft, zveza das Militärbündnis, letališče der Militärflughafen, poveljstvo das Militärkommando, sodstvo die Militärgerichtsbarkeit)

vojáški (-a -o) adj. militare; del soldato:
vojaška uniforma uniforme del soldato, militare
vojaško pokopališče cimitero di guerra
vojaška parada parata (militare)
vojaška prisega giuramento del soldato
vojaška akademija, šola accademia, scuola militare
vojaška diktatura dittatura militare
vojaški begunec disertore; imboscato
vojaški sluga attendente
vojaška knjižica libretto militare
pren. obleči, sleči vojaško suknjo andare soldato, andare in congedo
vojaška čepica cheppì; bustina
žarg. vojaška disciplina naia
vojaška godba na pihala fanfara
vojaška oseba militare
vojaška obveznost servizio di leva
vojaška pošta posta militare
vojaške operacije operazioni militari
vojaške vaje esercitazioni
hist. vojaški branjevec vivandiere
vojaški konvoj carreggio
vojaški plašč pastrano
vojaški prepečenec pane di munizione
vojaški puč, udar golpe, pronunciamento
vojaški vlak tradotta
vojaški vpoklicanec richiamato
vojaško okrožje distretto militare
vojaško sodišče tribunale militare
vojaško vežbališče piazza d'armi