Franja

cóna (-e) f zona:
voj. brezatomska cona zona denuclearizzata
okupacijska cona zona occupata
operativna cona zona di operazioni
ekon. prosta carinska cona zona franca
hist. cona A Svobodnega tržaškega ozemlja zona A del Territorio Libero di Trieste
pren. kulturne cone sfera, settore della cultura

delítev (-tve) f

1. divisione; ripartizione; distribuzione:
delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno divisione del potere in legislativo, esecutivo e giudiziario
delitev hrane poplavljencem distribuzione di viveri tra gli alluvionati
ekon. delitev dela divisione del lavoro

2. biol. divisione, scissione:
delitev celice divisione delle cellule

3. strojn. passo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delitev funkcij (po strankarskem ključu) lottizzazione
delitev letakov volantinaggio
urb. delitev na cone zonatura
trg. delitev na obroke rateazione
delitev na periode periodizzazione
delitev na tri dele, na tri veje tripartizione, triforcazione

droit, e [drwa, t] adjectif desni; pravi; raven; prem; pokončen; figuré pošten, odkrit; pameten; enovrsten (suknjič); adverbe naravnost

à (main) droite na desni, na desno
à droit-droite! (militaire) na desno!
allée féminin droite raven drevored
angle masculin droit pravi kot (90*)
(ligne féminin) droite premica
cylindre masculin, cône masculin droit pokonček valj, stožec
homme masculin simple et droit preprost in pošten človek
main féminin droite desna roka, desnica
côté masculin droit, rive féminin droite desna stran, desni breg
centre masculin droit (politique) desni center
droit comme un cierge, un I, un piquet, un pieu, une statue raven ko sveča
voie féminin droite (figuré) prava pot, religion pot zveličanja
aller droit au but iti naravnost k cilju
aller droit devant soi (vedno) naravnost iti
il y a un kilomètre en droite ligne je en kilometer v ravni črti
être sourd de l'oreille droite biti gluh na desno uho
marcher droit (figuré) dobro se obnašati, biti poslušen, pošten
il est mon bras droit on je moja desna roka
rester dans le droit chemin (figuré) pošteno živeti

écailleux, euse [ekajö, z] adjectif luskav, luskinast

cône masculin écailleux luskast storž

erogén (-a -o) adj. fiziol. erogeno:
erogene cone zone erogene

erogena cona stalna zveza
(del telesa) ▸ erogén zóna
Pri ženskah in pri moških so bradavice močna erogena cona. ▸ A mellbimbók a nőknél és a férfiaknál egyaránt erős erogén zónák.
Če božamo erogene cone, se vzburjenje stopnjuje. ▸ Ha simogatjuk az erogén zónákat, az izgalom fokozódik.

hójev

hójev gozd botanika fir wood, pine forest
hójeva deska deal board
hójev les fir (wood), pine (wood), deal
hójeve iglice pine needles pl
hójev storž pine cone, fir cone

pokônčen droit, debout

pokončno d'aplomb
pokončna drža posture ženski spol droite
pokončen ovratnik col moški spol montant
pokončen stožec, valj cône moški spol, cylindre moški spol droit
držati se pokončno se tenir droit, se tenir debout

prisékati to truncate

prisekani stožec truncated cone

prisékati tailler, façonner à la hache, tronquer

prisekani stožec cône tronqué

quadriller [kadrije] verbe transitif razdeliti v kvadrate; karirati

quadriller du papier karirati papir
quadriller une ville razdeliti mesto v cone, da bi v njih sistematično razporedili varnostne sile za vzdrževanje reda s strogim nadzorstvom

razdelíti (-ím) | razdeljeváti (-újem) perf., imperf.

1. dividere; spartire; frammentare:
razdeliti blago po kakovosti dividere la merce a seconda della qualità
razdeliti hlebec na štiri dele dividere la pagnotta in quattro parti
razdeliti dobiček spartire il guadagno

2. dividere, distribuire:
razdeliti darove, miloščino distribuire i regali, l'elemosina
igre razdeliti karte distribuire le carte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razdeliti na cone zonizzare
razdeliti obroke rateizzare, razionare
razdeliti na odstavke paragrafare
razdeliti na periode periodizzare
razdeliti na pol dimezzare
razdeliti v kvote quotizzare
razdeliti zemljišče (na več posestev) appoderare
žarg. polit. razdeliti funkcije, vodilna mesta lottizzare le cariche

scalene [skeilí:n]

1. samostalnik
geometrija raznostranični trikotnik
anatomija mišica, ki povezuje hrbtenico z rebri

2. pridevnik
geometrija raznostraničen; poševnokoten, poševen

scalene cone poševni stožec
scalene triangle raznostraničen trikotnik

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

smrékov d'épicéa, de sapin

smrekova deska sapine ženski spol
smrekov les bois moški spol d'épicéa (ali de sapin)
smrekova smola résine ženski spol d'épicéa (ali de sapin)
smrekov storž cône moški spol (pomme ženski spol) d'épicéa (ali de sapin)

svetlôben lumineux, de lumière

svetlobno leto année ženski spol (de) lumière
svetlobni pojav phénomène lumineux
svetlobna raketa fusée éclairante
svetlobna reklama réclame (ali publicité) lumineuse
svetlobni signal signal lumineux (ali optique)
svetlobni stožec cône moški spol (ali pinceau moški spol) de lumière, faisceau lumineux
svetlobni val (fizika) onde lumineuse
svetlobni žarek rayon moški spol lumineux (ali de lumière)

telesnína (volumen) volume

telesnína stožca volume of a cone

tronc [trɔ̃] masculin deblo; trup; cerkveni nabiralnik za milodare

tronc de cône prisekani stožec
(populaire) se mettre quelque chose dans le tronc vbiti si kaj v glavo
partie féminin supérieure, inférieure du tronc zgornji, spodnji del trupa

tronquer [trɔ̃ke] verbe transitif odsekati, odrezati; okrniti, odvzeti važen del

tronquer le texte okrniti besedilo
citation féminin tronquée okrnjen citat
cône masculin tronqueré, pyramide féminin tronquerée prisekan stožec, prisekana piramida

truncated [trʌ́əkeitid] pridevnik
prisekan, odsekan, skrajšan, okrnjen; s prisekanim repom

truncated cone prisekani stožec