Franja

Zadetki iskanja

  • Wunderheilung, die, čudežno ozdravljenje
  • Wundermittel, das, čudežno sredstvo
  • charm1 [ča:m] prehodni glagol (with)
    očarati, navdušiti; začarati, uročiti, (pre)mamiti; zvabiti; ukrotiti (gada)

    to bear (ali have) a charmed life čudežno premagati težave
    pogovorno I shall be charmed zelo me bo veselilo
    to charm away čudežno pregnati, zagovoriti (bolezen)
  • čudež|en (-na, -no) wunderbar; ki ima čudežno moč: wunderkräftig; Wunder- (izvir die Wunderquelle, otrok das Wunderkind, svet die Wunderwelt, moč die Wunderkraft, žival das Wundertier, ozdravljenje die Wunderheilung, sredstvo das Wundermittel)
    čudežno učinkovati Wunder tun/wirken
  • čúdežen miraculous; prodigious

    čúdežen otrok an infant prodigy
    čúdežna podoba miraculous image
    čúdežno zdravilo a miraculous drug, pogovorno a miracle drug
  • čúdežen (-žna -o) adj.

    1. miracoloso, prodigioso; magico; prodigio:
    čudežno ozdravljenje guarigione miracolosa
    čudežna palica bacchetta magica
    čudežni otrok bambino prodigio
    čudežni koren, čudežno zelišče panacea

    2. meraviglioso:
    čudežna lepota bellezza meravigliosa
  • čudežna deklica frazem
    (izjemno nadarjena ženska ali dekle) ▸ csodagyerek
    Čudežna deklica je začela svoje prve melodije skladati pri štirih letih. ▸ A csodagyerek az első saját melódiáit négyéves korában kezdte komponálni.
    Šestintridesetletna Capriatijeva je nekdaj veljala za čudežno deklico svetovnega tenisa. ▸ A harminchat éves Capriati egykor a teniszvilág csodagyerekének számított.
  • déte (petit) enfant moški spol , enfant en bas âge, bébé moški spol , bambin moški spol

    čudežno dete (enfant) prodige moški spol
    (religija) božje dete l'Enfant Jésus
  • gallīna -ae, f (gallus) kokoš, kura, puta: CA., COL., PETR., MART., SUET. idr. anitum ova gallinis saepe supponimus CI., villa abundat ... gallinā (kolekt. = gallinis) CI., gallinae Africanae VARR., COL. pegatke, gallina Numidica COL. pegatka; kot čudežno znamenje: gallina cecinit (je zakokodakala) TER.; šalj.: an ... habent quas gallinae manus? nam has (litteras = „kavke“) quidem gallina scripsit PL.; kot ljubkovalna beseda: dic igitur me ... gallinam PL. putka; preg.: tu gallinae filius albae IUV. = srečnež; kot krajevno ime: Ad gallinas (ad Gallinas): PLIN., SUET. Pri kokoših (selski dvorec pri Rimu); kot nom. propr. Gallīna -ae, m Galina, ime gledališkega igralca: H.
  • lānātus 3 (lāna)

    1. volnat: capras lanatas quibusdam factas (esse) L. da so pri nekaterih ljudeh koze dobile volno (kot čudežno znamenje), ovis Col. ali pellis Col., Dig. še volnata, še neostrižena, lanata animalium Plin. ali lanata animalia Iuv.; subst. lānātae -ārum, f volnate živali = ovce: Iuv.

    2. z volno podložen, prešit, ovit: soleae Mart.; preg.: dii pedes lanatos habent Petr. bogovi imajo z volno ovite noge = se pridejo maščevat neslišno, kaznujejo neopaženi (prim. lāneus).

    3. metaf. (po barvi in mehkobi) volni podoben, volnast
    a) (o sadju, drevesih, rastlinah): māla, vitis Plin., folia lanatiore canitie Plin.
    b) (o živalih): luporum (izmed ščuk) laudatissimi, qui appellantur lanati a candore mollitiaque carnis Plin. Lānātus -ī, m Lanát, priimek Menenijevega rodu: L., Aur.
  • magic2 [mǽdžik] samostalnik
    čarodejstvo, magija; čar, čudo

    to act like magic čudežno delovati
    it works like magic je prava čarovnija
    black magic črna magija, klicanje hudiča
    white magic bela magija, klicanje angelov
  • milagroso čudovit, čudodelen

    cura milagrosa čudežno zdravljenje
    la Virgen Milagrosa čudodelna devica Marija
  • miracle [mírəkl] samostalnik
    čudež, čudo

    miracle play mirakel
    to a miracle čudovito dobro
    economic miracle gospodarski čudež
    to work miracles delati čudeže
    medicina miracle drug čudežno zdravilo
    figurativno a miracle of skill čudo spretnosti
  • miracle [-rakl] masculin čudež

    par miracle kot po čudežu, čudežno
    miracle économique gospodarski čudež
    croyance féminin aux miracles verovanje, vera v čudeže
    croire aux miracles verjeti v čudeže, biti lahkoveren in optimističen
    crier (au) miracle ne se moči dovolj načuditi
    c'est un miracle de vous voir! no, odkod pa ti?
    ce serait un miracle qu'il réussisse bil bi čudež, če bi se mu posrečilo, če bi uspel
    cela se peut sans miracle (familier) to ni noben čudež
    faire des miracles (figuré) delati čudeže
    tenir du miracle mejiti na čudež
  • miraculeux, euse [-külö, z] adjectif čudežen, nadnaraven

    remède masculin miraculeux čudežno zdravilo
    guérison féminin miraculeuse čudežna ozdravitev
  • Nicentius -iī, m Nicéncij, tribun in notarius, ki ga je l. 397 po Kr. Ambrozij čudežno ozdravil: Ambr., Cod. Th. (?).
  • nūmen -inis, n (nuere; prim. gr. νεύω, νεῦμα) „s kimanjem naznačena volja“, od tod

    1. namig, mig, povelje, ukaz, zapoved, volja: numen est imperium ab nutu Varr., n. senatūs Ci., n. vestrum (sc. populi Romani) Ci., adnuite, patres conscripti, nutum numenque vestrum invictum Campanis L., n. dominae O., numen Caesareum flectere O.

    2. occ. božansko (božje) povelje, božja zapoved, božja volja: cuius (sc. dei) numini parent omnia Ci., mundum censent regi numine deorum Ci., prodigia Cereris numen declarant Ci., nihil enim rerum humanarum sine deorum numine geri putabant N., cum animadverterent deûm numen facere secum N. da je sklep bogov na njegovi strani, numine vestro V. z vašim dovoljenjem, numine sine meo V. zoper mojo voljo; pl. pogosto o pojavih volje enega božanstva: Iovis, Phoebi numina V. Poseb. namig ali opominjajoči izrek bogov, prerokba (v tem pomenu nav. v pl.): cuncti suaserunt numine dii Italiam petere V., quae sint ea numine divom flagitat V., stupefactus numine V. prestrašen ob (Askanijevem) izreku (za katerega je Enej mislil, da je bil podan po božjem navdihu).

    3. delujoča božanska (božja) moč, božanska (božja) mogočnost, božanska (božja) oblast, čudežno delovanje (udejstvovanje, posredovanje) bogov, božja milost, božja prijaznost, božja naklonjenost: qui (sc. dii) suo numine atque auxilio sua templa atque urbis tecta defendunt Ci., inimicaque Troiae numina magna deûm V., vestro in numine Troia est V. pod vašim varstvom, simulatum n. Bacchi V. bakhovska besnost, in hostiles domos iram atque numen vertite! H.

    4. meton.
    a) (o pravih bogovih) božanstvo ali božje bitje (= gr. δαίμων; deus = ϑεός je božanstvo kot oseba), božansko (božje) veličastje: n. sanctum V., n. Iunonis adorare V., pia numina V., numina laeva V. nemila, haud numine nostro V. ko božanstvo ni bilo na naši strani (= ko je bilo naklonjeno drugim), reducere numen V. (o paladiju), numina montis, numina montana O., simulacra numinum Plin. iun.; pl. tudi o enem božanstvu: nate (sc. Amor), supplex tua numina posco V., Dianae non movenda numina H.; krščansko božanstvo, krščanski bog = Bog: Amm., Prud.
    b) o manih ljubljenih oseb: iuro … per illos manes, numina mei doloris Q.
    c) v cesarski dobi o cesarjih idr. pobožanstvenih osebah = božansko (božje) veličanstvo, visokost, božanskost: Augusti mortale fuit corpus, in aetherias numen abiit domos O., violatum numen Augusti T., numen Othonis T., per numen Drusillae deierare Suet.
    d) metaf. o stvareh: quanta potestas, quanta maiestas, quantum denique numen sit historiae Plin. iun. božansko delovanje.
  • ozdravljenj|e srednji spol (-a …) medicina die Genesung, die Gesundung, die Heilung (čudežno Wunderheilung, spontano Spontanheilung, trajno Dauerheilung)
  • potočen pridevnik
    (o potoku) ▸ patak
    potočna struga ▸ patakmeder
    potočni mlin ▸ patakmalom
    potočni kamen ▸ patakkő
    potočni breg ▸ patakpart
    potočno dno ▸ patakfenék
    potočna voda ▸ patakvíz
    Skozi stoletja so se tukaj ustavljali ljudje, ker so verjeli v čudežno moč bistre potočne vode. ▸ Az évszázadok során az emberek mindig felkeresték ezt a helyet, mert hittek a tiszta patakvíz csodatevő erejében.
    Pri pregledu potočne struge je bila voda temno rjave barve in je oddajala vonj po gnojnici. ▸ A patakmeder megtekintése során a víz sötétbarna színű volt, és trágyalé szagát árasztotta.
  • sredstv|o [é] srednji spol (-a …)

    1. das Mittel (tudi pravo, kemija, medicina, tehnika, vojska); -mittel (barvalno Färbemittel, Farbmittel, bojno Kampfmittel, čarobno Zaubermittel, čudežno Wundermittel, dokazno pravo Beweismittel, filtrirno Filtermittel, informacijsko Informationsmittel, izrazno Darstellungsmittel, Ausdrucksmittel, izvršilno pravo das Exekutionsmittel, komunikacijsko Kommunikationsmittel, konservirno Konservierungsmittel, kontracepcijsko medicina Verhütungsmittel, Empfängnisverhütungsmittel, kontrastno Kontrastmittel, korozijsko Korrosionsmittel, kritno Deckmittel, maskirno vojska Tarnmittel, mehčalno Enthärtungsmittel, nasilno Gewaltmittel, penilno Schaummittel, plačilno Zahlungsmittel, pomirjevalno medicina Beruhigungsmittel, pomlajevalno Verjüngungsmittel, pomožno Hilfsmittel, pralno Waschmittel, pravno pravo Rechtsmittel, prevozno Beförderungsmittel, prisilno Zwangsmittel, prometno Verkehrsmittel, reklamno Werbemittel, pritiska Druckmittel, proti zmrzovanju Gefrierschutzmittel, za bljuvanje medicina Brechmittel, za bolj zbito rast agronomija in vrtnarstvo Stauchemittel, za grundiranje Grundiermittel, za nego kože Hautpflegemittel, za nego nohtov Nagelpflegemittel, za nego telesa Körperpflegemittel, za odstranjevanje rje Entrostungsmittel, za poliranje Poliermittel, za pomivanje posode Geschirrspülmittel, za sončenje Sonnenschutzmittel, za uničevanje mrčesa Ungezieferbekämpfungsmittel, za uničevanje škodljivcev Schädlingsbekämpfungsmittel, za varstvo rastlin Pflanzenschutzmittel, za zaščito pred rjo Rostschutzmittel, za zatiranje plevela agronomija in vrtnarstvo Unkrautbekämpfungsmittel, stilno Stilmittel, umetniško Kunstmittel, vzgojno Erziehungsmittel, zasilno Behelfsmittel, zaščitno Schutzmittel, zaščitno proti insektom Insektenschutzmittel, zaščitno proti ognju Flammschutzmittel, zaščitno za les Holzschutzmittel, zaviralno Verzögerungsmittel, zažigalno Brandmittel, zvočno Klangmittel, želirno Geliermittel)

    2.
    sredstvva množina -mittel množina
    (produkcijska Produktionsmittel)
    izbira sredstvva die Wahl der Mittel
    neprimerno sredstvo ein untaugliches Mittel
    poslužiti se skrajnih sredstvev zum Äußersten greifen
    preizkusiti vsa sredstva kein Mittel unversucht lassen
    uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
    z vsemi sredstvvi mit allen Mitteln