Franja

krávji de vache

kravja dekla vachère ženski spol
kravji hlev étable ženski spol (à vaches), vacherie ženski spol
kravje mleko lait moški spol de vache
kravji zvonec cloche(tte) ženski spol de vache, sonnaille ženski spol, clarine ženski spol

krávji (-a -e) adj. di, della vacca, delle vacche; vaccino:
kravja koža pelle di vacca, vacchetta
kravji hlev stalla delle vacche
kravji pastir vaccaro
kravje mleko latte di vacca, vaccino
napraviti kravji požirek bere un lungo sorso
vet. kravje koze vaiolo vaccino, vaccino
bot. kravja trava tlaspi (Thlaspi arvense)
vet. kravje ošpice vaiolo bovino
kravji gnoj buina
kravji hlapec bifolco
kravji zvonec campano, campanaccio, squilla

krávji de vaca(s)

kravja dekla vaquera f
kravji hlev establo m (de vacas)
kravje mleko leche f de vaca
kravja kupčija chalaneo m, (barantanje) regate m
kravji zvonec cencerro m, esquila f

nočn|i [ó] (-a, -o) Nacht-, živalstvo, zoologija nachtaktiv; (čas die Nachtzeit, čuvaj der Nachtwächter, hlad die Nachtkühle, izklop die Nachtabschaltung, klub/lokal der Nachtklub, das Nachtlokal, napad der Nachtangriff, počitek die Nachtruhe, posnetek die Nachtaufnahme, veter der Nachtwind, vlak der Nachtzug, vratar der Nachtportier, zvonec die Nachtglocke, glasba die Nachtmusik, izdaja die Nachtausgabe, lučka das Nachtlicht, die Nachttischlampe, omarica der Nachttisch, posoda der Nachttopf, pozeba der Nachtfrost, ptica der Nachtvogel, razsvetljava die Nachtbeleuchtung, straža die Nachtwache, ujeda der Nachtraubvogel, ura die Nachtstunde, vaja die Nachtübung, vožnja die Nachtfahrt, izklop die Nachtabschaltung, perilo die Nachtwäsche, življenje das Nachtleben)

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

ôven zoologija mouton moški spol , bélier moški spol ; (zabijač) mouton moški spol ; (za pilote) pilon moški spol , sonnette ženski spol ; (ročni) dame ženski spol , demoiselle ženski spol , hie ženski spol

oblegovalni oven (zgodovina) bélier moški spol
ovnov zvonec bélière ženski spol
oven vodnik bélier conducteur (d'un troupeau), sonnailler moški spol

povléči (-vléčem)

A) perf.

1. tirare:
povleči za zvonec tirare il campanello
povleči koga za lase tirare i capelli a qcn.
povleči mreže tirare le reti
povleči naprej, nazaj, ven tirare avanti, indietro, fuori
povleči k sebi, na svojo stran tirare a se, dalla propria parte
povleči nase (obleči) vestire, indossare, infilare, mettere

2. (zajeti in spraviti vase)
povleči dim tirare una boccata
povleči požirek fare un sorso

4. pren. attirare, attrarre, trascinare:
povleči na kriva pota trascinare sulla cattiva strada

5. pog. (odložiti) rimandare

6. nareč. (pobranati) erpicare

7. redko (zapihati) soffiare, tirare; pog. pren.
povleči dreto russare, ronfare
povleči koga za nos ingannare, fregare qcn.
povleči koga za ušesa tirare le orecchie a qcn.

B) povléči se (-vléčem se) perf. refl. pog. ritirarsi

pritísniti to press

pritísniti pečat na pismo to put a seal on a letter
pritísniti na zvonec to press a bell push (ali a bell)
pritísniti (priviti) se h komu to snuggle up (ali up close) to someone

signálen signal (-); signalling

signálni ogenj warning (ali signal) fire, beacon
signálni sistem signalling system
signálni zvonec warning bell
signálna luč warning light
signálna bomba vojska signal flare
signálni izstrelek star shell
signálna zastava signal flag, Blue Peter
signálna raketa signal rocket
signálni rog signal horn, bugle
signálna hupa klaxon, (sirena) siren
signálna svetilka signal lamp, warning light
signálna lanterna danger light, signal lamp
signálna plošča signalling disk
signálna pištola Very pistol

signálen de signal(isation)

signalna luč signal lumineux, feu moški spol de signal
signallni ogenj feu moški spol (de signalisation)
signalna plošča (železnica) disque moški spol (de signal)
signalna raketa fusée ženski spol de signalisation, fusée-signal ženski spol
signalni rog, signalna troblja corne ženski spol d'appel, cornet moški spol, trompe ženski spol
signalni sistem (système moški spol de) signalisation ženski spol
signalni zvonec timbre moški spol avertisseur

sír cheese

kozji sír goat cheese
kravji sír (cow) cheese
holandski sír Dutch cheese
švicarski sír Swiss cheese
hlebec síra a whole cheese
kruhek z govedino in sírom cheeseburger
nož za sír cheese cutter
velik pladenj za sír cheese plate
zvonec za sír cheese-plate cover
mlad, nezrel sír green cheese
črv v síru cheese mite

steklén de vidrio, de cristal; vitreo; vidriado ; (zlasti fig) vidrioso

steklena črepinja (drobec) casco m (fragmento m ali astilla f) de vidrio
steklena dvorana (palača, nakit, zvonec) sala f (palacio m, bisutería f campana f) de cristal
steklena cev tubo m de cristal (ali de vidrio)
steklena krogla bola f de vidrio, (votla) globo m de cristal
steklena masa masa f de vidrio fundido
steklena omarica vitrina f
steklen biser (nit, ploščica) perla f (filamento m, baldosa f) de vidrio
steklen papir papel m de lija (ali de esmeril)
steklena opeka (vata, volna, streha) ladrillo m (guata f, lana f, tejado m ali techo m) de vidrio
steklen pogled (fig) mirada f vidriosa
steklena posoda recipiente m de cristal; vajilla f de cristal
steklena plošča placa f de vidrio
steklena šipa cristal m, vidrio m
vstaviti steklene šipe poner cristales
steklena stena pared f vidriera divisoria
steklena vrata vidriera f
steklena veranda veranda f de cristales
steklen zamašek tapón m esmerilado
trgovina s steklenimi izdelki tienda f de artículos de cristal; almacén m de cristalería

šólski (-a -o) adj.

1. di, della scuola; scuola; scolastico, scolare, didattico:
šolska leta età scolare
šolski zvonec campanello della scuola
šolska klop banco di scuola
šolska tabla lavagna
šolska torba cartella
šolska televizija telescuola
šolska ura ora di lezione
šolska malica refezione scolastica
šolski sluga bidello
šolski ravnatelj direttore didattico
šolsko leto anno scolastico
šolske počitnice vacanze
šolsko spričevalo pagella (scolastica)
šolski avtobus scuolabus
šolski center centro didattico
šolski okoliš bacino d'utenza
šolska ladja nave scuola
šolsko letalo aereo scuola

2. pejor. scolaresco, scolastico; didattico:
njeno recitiranje je preveč šolsko il suo modo di recitare è troppo scolastico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prestopiti šolski prag andare a scuola per la prima volta
biti šolski primer česa essere un esempio classico di qcs.
šolski tovariš compagno di scuola
pog. drgniti šolske klopi andare a scuola; šalj. scaldare i banchi
poznati se iz šolskih klopi conoscersi dagli anni della scuola
šolska sestra religiosa (di ordine dedito all'insegnamento)
šolska naloga compito in classe
šolski nadzornik ispettore didattico
voj. šolski naboj cartuccia di esercitazione

vrat|a¹ srednji spol množina

1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
… na vratih Tür-
(gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
odpiralnik vrat der Türöffner

2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
figurativno nebeška vrata Himmelspforte
vrata pekla Pforte zur Hölle

3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor

4. pomorstvo der Einstieg
krmna vrata Heckpforte
premčeva vrata Bugtor
dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
(na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)

5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag

6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle

7.
odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
zaprta vrat eine verschlossene Tür
ledeniška vrat geografija das Gletschertor
logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
|
pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

do vrat bis zur Tür
do vrha vrat stoji voda: türhoch

med vrati zwischen Tür und Angel

na vrata an die Tür
potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen

na vratih an der Tür
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen

od vrat von der Tür
od vrat (naprej) von der Tür an
od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)

pod vrati unter der Tür (durch)
špranja pod vrati die Türritze

pred vrata vor die Tür
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen

pred vrati vor der Tür
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen

skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen

z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
(tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
za vrati hinter der Tür
za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung

vráta (sobna, hišna) door; (vrtna, dvoriščna) gate; (vhod) entrance, doorway; (nogomet) goal

hišna vráta street door, front door
dvokrilna vráta folding door
mestna vráta town gate
steklena vráta glass door, French window
spustna vráta drop door
vrtljiva vráta revolving door, swing door
vzdižna železna vráta zgodovina vojska portcullis
zadnja, zadajšnja vráta back door
zunanja vráta outer door
za zaprtimi vráti behind (ali with) closed doors
smučna vráta sliding door
vráta so zaprta the door is shut (ali closed)
vráta so odprta the door is open, na stežaj wide open
vráta so priprta the door is ajar
vráta so zaklenjena the door is locked
vráta so zapahnjena the door is bolted
vojna je pred vráti war is imminent
zima je pred vráti winter is upon us (ali is at the door)
iti in odpreti vráta (ko pozvoni zvonec) to answer the bell (ali the door, the door-bell)
pokazati komu vráta (figurativno) to show someone the door, to turn someone out of doors
iti ven (noter) skozi zadnja vráta to go in (to go out) by the back door
na stežaj odpreti vráta to throw the door wide open (komu to someone)
na trkanje odpreti vráta to answer the door
vlomiti vráta to force open the door
zaloputniti vráta to slam (ali to bang) the door
zapreti in zapahniti vráta to shut and bolt the door
zapreti komu vráta pred nosom to shut the door in someone's face
vráta so se zaprla the door swung to

zabrnéti (-ím) perf. suonare, risuonare; ronzare (motore):
zvonec je zabrnel in utihnil il campanello suonò e poi tacque
nad nami so zabrnela letala sopra di noi comparvero ronzando degli aerei

zvoníti sonner

zvoniti z vsemi zvonovi sonner à toute volée, carillonner
zvoni (hišni zvonec) on sonne
k maši zvoniti sonner la messe
k pogrebu zvoniti sonner pour l'enterrement de quelqu'un
mrliču zvoniti sonner le glas
z nogami zvoniti balancer (ali familiarno brandiller) les jambes, familiarno gambiller, gigoter

zvoníti (-ím) imperf.

1. suonare la campana:
cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
komu zvoni? per chi suona la campana?
vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
zvoniti hudo uro suonare a stormo
zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
lov. pes zvoni il cane latra
rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
zvoniti k maši suonare per la messa
zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato