Franja

dolōsitās -ātis, f (dolōsus) zvijačnost, zvitost, prekanjenost, premetenost, pretkanost: Eccl.

dolus -ī, m (prim. osk. dolom, dolud = lat. dolum (acc.), dolo (abl.), gr. δόλος zvijača, δολόεις = lat. dolōsus)

1. prevara, ukana, prekanjenost, lokavščina, lokavost, potuhnjenost, zvijača, zvijačnost, zavratnost, zahrbtnost: Kom. idr., ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., fraus ac dolus C., L., doli atque fallaciae Ci., per dolum Ci., Auct. b. Afr., T. ali dolo, dolis zvijačno, zavratno, zahrbtno: qui per dolum atque insidias … bellum intulissent C., ut magis virtute quam dolo contenderent C., dolo erat pugnandum N., si dolo nihil profecerit, vi et violentia deicere eos conatur Lact., dolis et astu aggredi aliquem Lact.; hau (haud) dolo Pl. brez prikrivanja, naravnost, pošteno, non ali ne dicam dolo Pl., Ter. da pošteno povem; nihil doli subest N., dolus subest Iust.; jur. dolus malus hudoben namen, namerna in zlobna prevara: Ter., Icti., dolo malo tuo Ci., in vi enim dolus malus inest Ci., id sine dolo malo factum esse iudicabitur Ci., iste dolus malus legibus erat vindicatus Ci.

2. met. mamilo, slepilo: doli fabricator Epeos V., dolos (= retia) saltu deludit O., subterraneis dolis peractum urbis excidium Fl. — Pooseb. Dolus -ī, m Dol(us), bog prevare: Val. Fl.

escobarderie [-bardri] féminin zvijačnost, hinavščina; zvit izgovor

falseness [fɔ́:lsnis] samostalnik
neresnica, laž; hinavščina; nezvestoba; zvijačnost

finesse [finɛs] féminin finesa, subtilnost, tankost, drobnost; nežnost; ostroumnost, zvijačnost, prebrisanost, rafiniranost; eleganca

finesse d'un tissu tankost tkanine
finesse d'exécution fina izdelava
finesse de l'oreille izvrsten sluh
connaître les finesses de quelque chose poznati vse podrobnosti, natančnosti, finese kake stvari
entendre finesse à quelque chose videti v čem sovražno namero
être au bout de ses finesses biti pri kraju s svojo pametjo

fourberie [-bəri] féminin prevara, izdaja, lopovščina; hinavstvo, potuhnjenost; zvijačnost

fraudulentia -ae, f (fraudulentus) zvijačnost, ukanljivost, sleparija, sleparstvo: Pl., Ambr.

furbizia f prevejanost, zvijačnost, lokavost

gesuitismo m

1. jezuitizem, jezuitstvo

2. zvijačnost, hinavščina

industrie [-stri] féminin

1. industrija

industrie automobile, alimentaire avtomobilska, prehrambena industrija
industrie aéronautique letalska i.
industrie d'armement, de guerre vojna i.
industrie d'art, artistique umetna obrt
industrie d'assurance(s) zavarovalstvo
industrie de base, primaire bazična i.
industrie-clé féminin ključna i.
industrie du bâtiment, de construction gradbeništvo
industrie chimique, du cuir kemična, usnjarska i.
industrie (des articles) de consommation i. potrošnega blaga
industrie domestique domača i.
industrie électrique, légère, lourde elektroindustrija, lahka, težka i.
industrie gazière proizvodnja plina
industrie horlogère urarska i.
industrie hôtelière hotelirstvo, gostinstvo
industrie des matériaux de construction i. gradbenega materiala
industrie métallurgique kovinska i.
industrie minière rudarstvo
industrie papetière papirna i.
industrie pétrolière i. nafte
industrie porcelainière i. porcelana
industrie privée zasebna i.
industrie de produits finis i. dokončnih (finalnih) izdelkov
industrie sidérurgique železarska i.
industrie sucrière sladkorna i.
industrie du tabac, textile tobačna, tekstilna i.
industrie touristique, du tourisme turizem, tujski promet
industrie de transformation, transformatrice, utilisatrice predelovalna i.
industrie de verre, de vêtement steklarska, oblačilna i.
industrie vinicole vinogradništvo
branche féminin d'industrie industrijska veja, panoga
chevalier masculin d'industrie slepar, goljuf, hohštapler
foyer masculin d'industrie industrijsko središče
la grande, la petite industrie i. na veliko, na malo

2. vieilli spretnost; iznajdljivost; zvijačnost; (rokodelski) poklic, obrt

3. industrijsko podjetje, tovarna

nécessité est mère d'industrie stiska naredi človeka iznajdljivega

List, die, (-, -en) zvijača, ukana; zvijačnost; List der Vernunft Philosophie zvijačnost uma; mit List und Tücke z vsemi sredstvi pregovarjanja

lukávstvo s, lukávština ž zvijačnost

malitia -ae, f (malus) hudobnost, hudobija, pokvarjenost, zlobnost, zlovoljnost, zlohotnost, zlonamernost, zavist, kovarstvo, spletkarstvo, rovarstvo, nepoštenost, lokavost, zvijačnost, prevarantstvo, lopovščina (naspr. bonitas, virtus): Pl., Acc. fr., Plin., Q., Lact., est malitia versuta et fallax nocendi ratio Ci., malitia, non virtus S., Sen. ph., Gell., cui inoffensa tot imperatorum malitia fuit T., per fraudem et malitiam Ci.; šalj. (v blažjem pomenu) hudomušnost, pregnanost, nagajivost, navihanost: nisi tua malitia affuisset Ci. ep., indicabo malitiam meam Ci. ep., tamen a malitiā non discedis Ci. ep.

manōvra f

1. delo, operacija

2.
manovre navt. vrvi, vrvje

3. železn. premikanje, ranžiranje:
locomotiva da manovra ranžirna lokomotiva

4. voj. manever

5. pren. spletka, zvijačnost:
manovra di borsa borzna operacija, špekulacija
manovra di corridoio kuloarska spletka

Mutterwitz, der, (naravna) zvijačnost, prebrisanost

ȍbinja ž dial. zvijačnost, prevara: oko joj veli da ne zna nikakve -e

prae-stīgia -ae, f (Q., Tert.), nav. pl. praestīgiae (praestrīgiae: Ci., Caecil. ap. Ci., Fr. ) -ārum, f (prvotna, še npr. pri Caecil. ohranjena obl. praestrīgiae je nastala z disimilacijo; praestringere) mamilo, slepilo, videz, prevara, varanje, goljufija, sleparija, sleparstvo, zvijača, zvijačnost, iluzija, trik: Pl., Lact., Prud. idr., omnis meos dolos fallacias praestrigias praestrinxit commoditas patris Caecil. fr., dicta praestrigiae, quod praestringant aciem oculorum Isid., doli, fallaciae, praestrigiae Ci., non per praestigias (prazne obljube, jalove obljube, obsene), sed palam per potestatem Ci., verborum Ci. prazno besedovanje, prazno besedičenje, puhličenje, Graecae istorum praestigiae philosophari sese dicentium Gell., nubium Ap. slepljive podobe (prividi) oblakov, praestrigiae nullae tam versutae Fr.

pūgna -ae, f (retrogradna tvorba iz pūgnāre)

1. borba s pestmi, boks(anje), bitje, tolčenje, pretep(anje), tépež, tepênje, tepéžka, pretep: geminum pugnae proponit honorem V., nonnumquam (sc. in conviviis) res ad manus atque ad pugnam vocabatur Ci.

2. boj, bitka, bitva, bitev, spopad: S., H., T. idr., diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant C., pugna equestris Ci., pedestris V., navalis N., Ci. ep., Leuctrica, Pharsalica Ci., Marathonia N., Cannarum, Trasumeni L. pri Kanah, ob Trazumenu, pugnam pugnare, facere, committere, capessere, edere, ciere, concitare, inter se conserere, incipere, instaurare, inire, restituere itd. (gl. dotične glag.); tudi = dvoboj: dictator … pugnam laudibus tulit L., pugna singularis Macr. dvoboj.

3. bojna igra, borba: spectare quinquennem Graia Elide pugnam O.

4. metaf.
a) boj, spopad (poseb. z besedami), (učena) pravda, prepir: doctissimorum hominum Ci., litterarum Plin. učenjakov, quas ego pugnas, quantas strages edidi Poeta ap. Ci., pugna adversus dolorem Gell.
b) zvijačno dejanje, zvijača, zvijačnost, prevara, lèst, zvijačen dogodek (pripetljaj), (zvijačna) nagoda: pugnam dare Pl., Ter. zvijačno jo zagosti (komu).
c) spolno občevanje, spolna združitev, seks(anje): o quae proelia, quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit nimbis ebria Nicerotianis! Mart.

5. meton.
a) bojna vrsta, bojna razvrstitev (ureditev, razporeditev), bojni red: pugnam mutare Cu., ordinata per principes hastatosque ac triarios pugna L., consules cornua tenuerunt, Servilio media pugna tuenda data est L.
b) boj = vojna: non Siciliae illis adversa pugna in ore est, sed Graeciae victoria Iust.

roublardise [rublardiz] féminin prebrisanost, pretkanost, zvijačnost, prekanjenost

ruse [ru:z] samostalnik
zvijača, ukana, trik; zvijačnost, zahrbtnost

ruse de guerre vojna zvijača