Franja

shooting-star [šú:tiŋsta:] samostalnik
zvezdni utrinek, meteor

stēlla -ae, f (iz demin. *stērla; po eni od domnev morda semit. beseda, po drugi sor. s *ster- (prim. lat. sternere) in *stel- (prim. lat. lātus in sl. stlati, stelja) s pomenom „po nebu razsejane (razstlane, posejane)“; prim. skr. stár-, pl. tāraḥ = gr. ἀ-στήρ, ἄστρον = got. staírnō = stvnem. sterno in sterro = nem. Stern = ang. star, gr. ἀστραπή, (ἀ)στεροπή blisk, bliskanje, pobliskavanje, στέροψ migljajoč kot zvezda)

1. zvezda: Enn. ap. Varr., Tib., Sil. idr., alba stella H., stellae candidae, salubres H., micantes O., ardentes V., palantēs polo stellae V., stella Iovis Ci., Saturni Ci., V., Plin., Martis O., Veneris Plin. zvezda (premičnica) Jupiter, Saturn, Mars, Venera, stella erratica Varr. fr., Sen. ph. premičnica, planet, stellae errantes ali vagae Ci. premičnice, planeti, (naspr.) stellae inerrantes Ci. nepremičnice, zvezde, stella crinita Ci., Suet. ali comans O. lasata zvezda, repatica, komet, stella diurna Pl. danica, septem stellae (gl. septem); preg. (o nemogočih stvareh): terra feret stellas O.

2. pesn.
a) ozvezdje: Gnosiaque ardentis decedat stella Coronae V., stella vesani Leonis H., Icarii stella proterva canis, stella Milvus O., stella est in cunas officiosa Iovis = Oleniae signum pluviale Capellae O. (Fasti 5, 111) = Oleniae sidus pluviale Capellae O. (Metam. 3, 592).
b) = sonce: cinget geminos stella serena polos O.

3. metaf. (o zvezdastih, zvezdam podobnih stvareh)
a) zvezda = zvezdast lik: vitis in stellam dividatur Col., palis adfixa arbori stella Plin., chlamys distincta aureis stellis Suet. z zlatimi zvezdami (= pikami).
b) zvezda = bleščeča točka na draguljih: multi … scripsere … in Carchedoniis maribus stellam intus ardere Plin., Syrtitides … intus … stellas continent languidas Plin.
c) morska riba zvezda: claros sapientiā auctores video mirari stellam in mari Plin., stella marina P. Veg.
d) peculiales stellae kresnice: Plin.
e) zvezda v očesu, zenica, púnčica: segnis stella Cl.
f) zvezdni utrinek: ut interdum de caelo stella sereno etsi non cecidit, potuit cecidisse videri O., stellas … videbis praecipitīs caelo labi V.
g) stellae fulgentes bliski: Lucr.
h) = srečnež, srečnik: stellam significare ait Ateius Capito laetum et prosperum Fest.

Sternatlas, der, Astronomie zvezdni atlas

Sternwolke, die, Astronomie zvezdni oblak

atlas¹ moški spol (-a …) geografija der Atlas (sveta Weltatlas, jezikovni Sprachatlas, literarni Literaturatlas, priročni Handatlas, šolski Schulatlas, zvezdni Sternatlas)

dēciduus 3 (dēcidere) padajoč s česa, odpadajoč, ki odpada: cornua, dentes Plin., folia decidua a pōpulo Plin., sidera Plin. zvezdni utrinki, ignes Plin., imber Prud.

estrella ženski spol zvezda (stalnica); vetrovnica (na kompasu); (tisk) zvezdica; srečna zvezda, usoda; zvezdnik, -ica

estrella fija zvezda stalnica
estrella fugaz meteor, zvezdni utrinek
estrella de mar morska zvezda
estrella matutina, estrella del alba danica
estrella del Norte, estrella polar severnica
estrella de la pantalla, estrella de la película, estrella del film filmska zvezda
estrella vespertina, estrella de Venus večernica
cerveza Estrella vrsta španskega svetlega piva
tener estrella imeti srečo, biti rojen pod srečno zvezdo
levantarse a las estrellas napihovati se, ohol biti
levantarse con (las) estrellas zelo rano vstajati
poner a uno sobre (por) las estrellas koga v zvezde povzdigovati
querer contar las estrellas nečesa nemogočega se lotiti
ver las estrellas vse zvezde videti (od bolečine)

étoile [etwal] féminin zvezda; figuré usoda; odličnik, filmska zvezda, diva; typographie zvezdica

en étoile zvezdast
étoile filante zvezdni utrinek
étoile fixe zvezda stalnica
étoile du matin, du soir jutranja zvezda (danica), večerna zvezda (večernica)
étoile de mer (zoologie) morska zvezda
étoile à cinq pointes, à cinq branches peterokraka zvezda
étoile polaire severnica
mauvaise étoile nesrečna zvezda
avoir foi, être confiant en son étoile zaupati svoji zvezdi
coucher, dormir, passer la nuit à la belle étoile spati, prespati, prebiti nočpod milim nebom
il est conduit, guidé par une belle étoile vodi ga dobra zvezda
il est né sous une bonne, mauvaise étoile rodil se je pod srečno, nesrečno zvezdo
l'étoile apparaît (ali s'allume), pâlit (ali s'éteint) zvezda se prižge, ugasne
il fait clair d'étoile zvezde sijejo

filant, e [filɑ̃, t] adjectif gosto tekoč; (pulz) zelo slaboten

étoile féminin filante zvezdni utrinek

flamma -ae, f (nam. flāma iz *flag(s)mā: flagrāre)

1. plamen, ogenj: illa fl. divinitus extitisse videtur, quae deleret Iovis templum Ci., fl. solis Lucr., sonitu flammae excitatus N., alimenta flammae O., semina flammae O. gorljive, vnetljive snovi, flammā torreri C. flammā cremari V., flammis conflagrare L., flamma corripi L. ali flammis corripi O. (v sl. bolje act.: ogenj objame koga), flammā ferroque absumi L. z ognjem in mečem, vidit … flammis Asiam ferroque cadentem Iuv., rapuit in fomite flammam V. ujel je, flammam opprimere Ci. ali comprescere O., flammam accendere, exsuscitare O. ali excitare Cu., flammam alere O., Q., flammas concipere C., O. vneti se, rapax fl. Sen. tr.; preg.: flamma est fumo proxima Pl. = za neškodljivim začetkom pride pogosto najhujši konec, e flammā petere cibum Ter. iskati si hrano v ognju (v smeteh); kot gr. ἀδύνατον (kaj nemogočega): prius undis flamma (sc. misceatur) Poeta ap. Ci. prej se bo ogenj pomešal z vodo, unda dabit flammas O. ogenj bo buknil iz vode (prim.: flamma fluminibus creari non solita est Lucr.).

2. occ.
a) živ ogorek, plamenica, glavnja: qui P. Lentulo flammam de manibus extorsimus Ci., flammam media ipsa tenebat ingentem V., flammas ad culmina iactant V., in ora viri condidit … flammas O.
b) blisk, strela: trifida fl. O., vindice flammā evertit tecta O., deum genitor rutilas per nubila flammas spargit O.; plameneče zvezde: inter flammas Ci., flammarum tractus V. zvezdni utrinki, polo fixae flammae O.
c) vročina: ora facit rapidae patientia flamae O., temperiemque dedit mixtā cum frigore flammā O.
č) blesk, lesk, svetloba, svit, žar: solis V., flammas minans ensis V. meč, ki se preteč (= strašno) leskeče, galeam flammasque vomens V., a vertice flamma funditur V. žar se izliva, stant lumina flammā V. se bliskajo, se svetijo, rubrā suffusus lumina flammā O., fl. purpurae Plin., poli Val. Fl., radiorum Amm.

3. metaf.
a) plamen, ogenj, žar, gorečnost: belli Ci. ep., vis et quasi flamma oratoris Ci., fl. amoris Ci., in invidiae flammā esse Ci. biti hudo sovražen, scilicet … eam flammam egregiis viris in pectore crescere S. ta silni nagon, animus percepit pectore flammam V. ljubosumnost, ultrix fl. V. maščevalnost, fl. gulae O. žgoča lakota, flammaeque latentis indicium rubor est O. hude vročice; occ. ogenj ljubezni, žar ljubezni, goreča ljubezen: subdita flamma medullis V., flamma per medullas errare visa est O., adsumere flammas, spirare pectore flammas O., in flammas abire O., flammas moveoque feroque O., obscenae procul hinc discedite flammae O., fervida fl. O., flammas concipere Cat. v ljubezni vzplamteti, removere pectore flammas Val. Fl., saevae trahitur dulcedine flammae Val. Fl.; meton. ljubica: digne puer meliore flammā H.
b) poguba, skrajna nevarnost: eriperet ex hac flamma stirpem suam Ci., patriam ex foedissima flamma eripere Ci., templum ex duorum bellorum flamma ferroque servatum Ci., se flammā eripere Ci. obsodbi uiti; meton. kdor pogublja, uničevalec: si illa flamma rei publ. suum tribunatum defenderit Ci. — Kot nom. propr. Flamma -ae, m Flama (Plamen), rimski priimek: T.

Opomba: Star. gen. sg. flammāī: Lucr.

katalóg (-a) m

1. catalogo:
abecedni katalog catalogo alfabetico
avtorski katalog catalogo per autori
listkovni katalog schedario, catalogo su schede
stvarni katalog catalogo per oggetti
zvezdni katalog catalogo stellare
katalog znamk catalogo filatelico
pogledati v katalog knjižnice consultare il catalogo della biblioteca
izdelati, sestavljati katalog compilare un catalogo

2. trg. catalogo (di vendita)

mésec (-sca) m

1. mese:
pomladni, zimski meseci mesi primaverili, invernali
že mesec dni ne dežuje non piove da un mese
pretekli, prihodnji mesec il mese scorso, prossimo
10. tega meseca il 10 del corrente mese (c. m.)
čakati mesece in mesece aspettare per mesi e mesi
pred enim mesecem un mese fa

2. luna:
mladi mesec (mlaj) luna nuova
stari mesec luna vecchia
pren. mesec ga nosi è sonnambulo
biti v sedmem mesecu (nosečnosti) essere al settimo mese (di gravidanza)
dobiti pet mesecev essere condannato a cinque mesi di prigione
astr. Lunin mesec mese lunare
siderski, zvezdni mesec mese sidereo
sinodski mesec mese sinodico

nube f

1. oblak:
nubi alte, basse, medie visoki, nizki, srednji oblaki
nube ardente goreči oblak (pri ognjeniku)
nube cosmica astr. kozmični oblak
nube elettronica fiz. elektronski oblak
nube madreperlacea meteor. biserni oblak
nube radioattiva meteor. radioaktivni oblak
nube stellare astr. zvezdni oblak
nube vulcanica vulkanski oblak

2. ekst. oblak:
una nube di polvere oblak prahu

oblak moški spol (-a …) die Wolke, -wolke (biserni Perlmuttwolke, deževni Regenwolke, kopasti Haufenwolke, Quellwolke, ledeni Eiswolke, mešan Mischwolke, nevihtni Gewitterwolke, dima Qualmwolke, Rauchwolke, iz ledenih kristalčkov Eisnadelwolke, pare Dampfwolke, prahu Staubwolke, s točo Hagelwolke; figurativno vonjav Duftwolke, perjasti Federwolke, slojasti Schichtwolke, sneženi Schneewolke, temni Dunkelwolke, vodni Wasserwolke, astronomija zvezdni Sternwolke)
raztrgan oblak Wolkenfetzen množina
oblak se je utrgal es gab einen Wolkenbruch
v obliki oblaka wolkenförmig
oblika oblaka die Wolkenform
oblaki množina Wolken množina, Wolkenmassen množina
črni oblaki množina schwarze Wolken (tudi figurativno)
strnjeni oblaki množina die Wolkendecke
prekritost neba z oblaki die Himmelsbedeckung
brez oblakov wolkenfrei
pas oblakov das Wolkenband
plast oblakov die Wolkenschicht
razvoj/nastajanje oblakov die Wolkebildung
skriti se za oblaki sonce, luna: hinter die Wolken treten
gradovi v oblakih Luftschlösser množina, ein [Schloß] Schloss auf dem Mond
plavati v oblakih figurativno auf/über den Wolken schweben
to je še v oblakih das ist Zukunftsmusik
pasti iz oblakov (doživeti razočaranje) aus allen Wolken fallen
dvigniti oblake prahu Staub aufwirbeln (tudi figurativno)

re-fīgō -ere -fīxī -fīxum (re in fīgere)

1. pripeto, pribito ali pritrjeno odpe(nja)ti, odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), odtrgati (odtrgovati, odtrgavati), sne(ma)ti, odstraniti (odstranjevati): tabulas Ci., templis (abl.) Parthorum signa refixit H., clipeus de poste Danais (= a Danais) refixus V., refixa caelo (de caelo V.) sidera revocare H. (prolept. = da se odtrgajo, ker je veljalo prepričanje, da so na nebu pritrjene) zvezdni utrinki; occ. sneti javno pribite plošče, na katerih so bili napisani zakoni = zakone preklicati (preklicevati), odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati): leges, aera Ci.

2. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati (blago v zaboj): nostra refigere Curius ap. Ci. ep.

sestàv (-áva) m

1. formazione, organico; compagnia; ambito:
v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki nell'ambito dell'istituto rientrano anche vari dipartimenti
izločiti motorizirano četo iz sestava brigade escludere la compagnia motorizzata dall'organico della brigata

2. composizione:
kemični sestav composizione chimica
narodnostni sestav prebivalstva la composizione etnica della popolazione

3. insieme

4. sistema:
namakalni sestav sistema di irrigazione
mat. koordinatni sestav sistema delle coordinate
dvojiški, desetiški sestav sistema di numerazione binaria, sistema decimale
min. kubični sestav sistema cubico
žel. sestav vagonov composizione delle vetture (di un treno)

5. anat. sistema:
prebavni, žilni sestav sistema digestivo, sanguigno

6. astr. sistema:
sončni, zvezdni sestav sistema solare, astrale

shoot^*2 [šu:t]

1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti

2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti

shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore

sidereal [saidíəriəl] pridevnik
zvezden

sidereal revolution obtočni čas ozvezdij
sidereal day zvezdni dan (23 ur 56 minut 4,09 sekund)

siderski čas stalna zveza
astronomija (časovna mera) ▸ sziderikus idő
Sopomenke: zvezdni čas

sistém (-a) m

1. sistema:
astr. planetni, sončni, zvezdni sistem sistema planetario, solare, astrale
geocentrični, heliocentrični sistem sistema geocentrico, eliocentrico

2. geogr. sistema:
gorski sistem sistema montuoso, orografico
jamski sistem sistema cavernicolo
rečni sistem sistema fluviale

3. (skupina naprav, priprav) sistema, apparato:
alarmni sistem sistema di allarme
hladilni, krmilni sistem apparato refrigeratore, di comando
hidroenergetski sistem sistema idroenergetico
namakalni sistem sistema di irrigazione

4. anat. (skupina med seboj povezanih organov) sistema, apparato:
dihalni, prebavni sistem apparato respiratorio, digerente
žilni sistema sistema vasale
centralni živčni sistem sistema nervoso centrale

5. (skupek soodvisnih enot) sistema:
sistem znakov sistema di segni
filozofski sistem sistema filosofico
merski sistem sistema di misure

6. (red, načrt) sistema:
sistema tekmovanja sistema delle gare
ne imeti sistema non avere sistema
igrati po sistemu giocare, puntare secondo un sistema
abecedni sistem alfabeto
kartotečni sistem schedario

7. (družbena ureditev) sistema, assetto, ordinamento:
demokratični, federativni, republikanski sistem ordinamento democratico, federale, repubblicano
hist. fevdalni sistem sistema feudale
dvodomni sistem sistema bicamerale
enostranskarski, večstrankarski sistem sistema monopartitico, pluripartitico

8. (predpisi, pravila za kako družbeno področje) sistema:
bančni, davčni, denarni sistem sistema bancario, fiscale, monetario
politični sistem sistema politico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. atonalni, tonalni, četrtinski sistem sistema atonale, tonale, di quarti di tono
mat. desetiški, dvojiški sistem sistema decimale, binario
lingv. glasovni sistem jezika sistema fonetico di una lingua
ekon. gospodarski sistem sistema, ordinamento economico
min. heksagonalni, monoklinski, rombični sistem sistema esagonale, monoclino, rombico
elektr. informacijski, računalniški sistem sistema informatico, computeristico
mat. logaritemski sistem sistema logaritmico
koordinatni sistem sistema di coordinate
fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale delle misure
lit. naglasni, zlogovni, metrični sistem sistema accentuativo, sillabico, metrico
metal. napajalni sistem sistema di alimentazione
šah. obrambni sistem sistema difensivo, di difesa
rad. oddajni, sprejemni sistem sistema trasmittente, ricevente
teh. opazovalni sistem sistema di osservazione
kem. periodični sistem elementov sistema periodico degli elementi
mat. polarni koordinatni sistem sistema di coordinate polare
televizijski sistem sistema televisivo
elektr. trifazni, večfazni sistem sistema trifase, plurifase
polit. večinski sistem (volitev) sistema maggioritario
teh. zavorni sistem sistema, dispositivo di frenaggio
agr. sistem kolobarjenja sistema agrario rotativo