Franja

Klang, der, (-/e/s, Klänge) zvok; (Klingen) zven

Laut, der, (-/e/s, -e) glas; zvok; Laut geben Hund: dati glas; keinen Laut von sich geben ne dati niti glasu od sebe; niti črhniti; niti muksniti

Nebengeräusch, das, prizvok, zvok

nōta f

1. znak, znamenje

2. glasba nota; ekst. beseda, zvok, naznanilo:
le sette note sedem not
a chiare note jasno, odkrito
le dolenti note žalostne besede
mettere la nota allegra, triste pren. razveseliti, razžalostiti, ubrati vesele, žalostne strune
trovare la nota giusta, falsa zadeti pravo, napačno struno

3. opomba, zaznamek, beležka; pren. poudarek, upoštevanje:
taccuino per le note beležnica, notes
prendere nota zabeležiti

4. opomba, citat; pripomba

5. nota:
nota diplomatica diplomatska nota

6. račun, faktura; seznam:
la nota della sarta račun šivilje
la nota dei libri di testo seznam učbenikov

7. pravo, trgov.
nota di accredito dobropis, knjiženje v dobro
nota di addebito bremenopis, knjiženje v breme
nota di consegna dostavnica
nota di mediazione posredniška pogodba

note¹ [nóut] samostalnik
zapisek, opomba, beležka, notica; pisemce, sporočilo; znamenje, znak
figurativno ton, nota, prizvok, zven
poetično zvok, melodija, (ptičje) petje
glasba (osnovni) ton, nota, tipka
politika (diplomatska) nota
ekonomija račun, bankovec, obveznica
tisk opomba, ločilo
figurativno ugled, sloves, pomembnost
figurativno pozornost

ekonomija note of exchange borzni list
ekonomija advice note sporočilo o pošiljki
ekonomija bought and sold note zaključnica
ekonomija delivery note izročilnica
ekonomija note of hand; ali promissory note zadolžnica
ekonomija as per note po računu
note of exclamation klicaj
note of interrogation vprašaj
family of note ugledna družina
nothing of note nič važnega
worthy of note upoštevanja vreden
politika exchange of notes izmenjava diplomatskih not
to change one's note spremeniti svoje vedenje, svoj ton
to compare notes izmenjati misli, posvetovati se
to give s.o. note of sporočiti komu kaj
glasba to strike the notes udariti po tipkah
figurativno to strike the right note zadeti na pravo struno
figurativno to strike a false note zadeti na napačno struno
to take note of s.th. ozirati se na kaj, zapaziti kaj, posvetiti pozornost čemu
to take (ali make) notes of s.th. zapisovati si kaj
to speak without notes prosto govoriti

phthongus -ī, m (gr. φϑόγγος) zvok, zven, glas (čisto lat. sonus): Plin., Fulg., M.

report¹ [ripɔ́:t] samostalnik
poročilo; novica, vest (of, on o)
letno poročilo; šolsko izpričevalo; zapisnik, protokol; izvid, poročilo o preiskavi, o pregledu; opis, pripoved, zgodba; ljudski glas, govorica, fama (of, about o)
zvok, odmev; tresk, pok (of a gun puške)
detonacija

by mere report samo po pripovedovanju (drugih)
according to a current report po govorici, ki se širi
a false newspaper report časopisna raca
to draw up a report on s.th. napisati poročilo o čem
the report goes that... govori se, pravijo, kroži govorica, da...
to file a report vložiti, izročiti poročilo
they are people of good (evil) report to so ljudje, ki so na dobrem (slabem) glasu
Peter brought home a good report Peter je prinesel domov lepo spričevalo

ring³ [riŋ] samostalnik
zvonjenje, zvenenje; zvok, zven; žvenket(anje), rožljanje; telefonski klic; znak z zvoncem

three rings for the porter trikrat pozvoniti za vratarja
there's a ring at the door (nekdo) zvoni pri vratih
there is the ring of truth in his voice v njegovem glasu zveni resnica
to give s.o. a ring telefonirati komu
give me a ring! pokličite me po telefonu! telefonirajte mi!

rumore m

1. šum; zvok; hrup; trušč; ropot:
rumore assordante, lieve oglušljiv hrup, komaj slišen šum
fare rumore delati hrup, ropotati
difesa dal rumore zaščita pred hrupom
inquinamento da rumore onesnaževanje, onesnaženost s hrupom

2. tehn. šum

3. film
colonna dei rumori (colonna sonora) zvočna sled

4. med. šum:
rumori cardiaci, bronchiali srčni, bronhialni šumi

5. pren. govorica; čenča; glas:
la notizia ha destato in città grande rumore novica je sprožila v mestu plaz govoric

Schall, der, (-/e/s, ohne Plural/ strokovno: -e/Schälle) zvok; schneller als der Schall hitrejši od zvoka; Schall und Rauch sein biti brez pomena; leerer Schall ništrc

sīgnificātiō -ōnis, f (sīgnificāre)

1. dajanje znamenj(a), naznanjanje, naznanilo, naznačba, oznanilo, označba, namig, namigovanje, znamenje, znak, sled: Plin. idr., nutus et significatio Ci., ignibus significatione facta ex proximis castellis C., significatione per castella fumo factā C., universam rem … non demonstratione, sed significatione declarans Ci.; z ACI: significatio fit non adesse constantiam Ci. kaže se, multasque nec dubias significationes saepe iecit, ne reliquis quidem se parsurum senatoribus Suet.; s subjektnim gen.: una significatione litterarum cives Romanos necandos … denotavit Ci. z enim pis(me)nim odlokom, ex significatione Gallorum C. iz gibanja, iz vedenja (obnašanja); z objektnim gen.: Gell. idr., deorum virtutis Ci., timoris Ci. karanje, valetudinis significationes Ci., significationes rerum futurarum Ci., clamore victoriae fit significatio C., ne qua adventūs eius significatio fiat C.

2. occ.
a) izjavljanje, izjava, izrek: nullam in partem ab exercitu fit significatio C.; poseb. znamenje pritrditve (pritrdila, strinjanja), znamenje odobravanja, izražanje pohvale, pritrjevanje, strinjanje, odobravanje, pohvala, dobroklic: s. omnium Ci., populares populi iudiciis atque omni significatione florebant Ci., id militibus fuit pergratum, ut ex ipsa significatione cognosci potuit C., contionum significationes corruptae Ci. podkupljene izjave, significationibus acclamationibusque multitudinis L.
b) znamenje (predznamenje, napoved) vremena: est et aquarum significatio: … caeli quidem murmur non dubiam significationem habet Plin.
c) kot ret. t.t. (= gr. ἔμφασις) krepko, poudarno označevanje (naznačevanje, nakazovanje), krepkost, poudarjanje, poudarek: significatio saepe erit maior quam oratio Ci., significatio est, quae plus in suspicione relinquit Corn., desiderat illam plus quam dixeris significationem, id est ἔμφασιν Q.
d) kot gram. t.t. pomen kake besede ali izraza, smisel: rogant, ex qua parte oporteat simile esse verbum, voce an significatione Varr., significatio scripti Ci., verborum significationem nosse Q., verbum … dubiae significationis Sen. ph., verba priscae significationis Plin., verborum propriae significationes Gell.
e) izrek, stavek: duas significationes habet proposito vestra Sen. ph.
f) zvok: significatio vocis incerta Vitr.

son¹ [sɔ̃] masculin zvok, ton, glas; šum

au son des cloches ob zvonjenju zvonov
mélangeur masculin de son (radio) mešalec tonov
mur masculin du son zvočni zid
vitesse féminin du son hitrost zvoka
danser au son d'un accordéon plesati ob zvokih harmonike
qui n'entend qu'une cloche n'entend qu'un son za pravilno presojo je treba slišati obe (sporni) stranki

son, són moški spol glas, zvok, ton; figurativno govorica; pretveza

a son de guitarra ob spremljavi kitare
en son de na način kot
en son amistoso na prijateljski način
en son de reproche očitajoče
bailar al son que (le) tocan (fig) svojim dohodkom primerno živeti; plesati, kot drugi hočejo
lo tomó en son de broma vzel je to za šalo
sin son brez vzroka
sin ton ni son vse križem, nesmiselno, na slepo
¿a son de qué? ¿a qué son? zakaj?

sonido moški spol ton, glas, zvok, zven; zvonjenje, donenje, razleganje

sonitus -ūs, m (sonāre) zvok, glas, zven, don, donenje, žvenk, žvenketanje, bučanje, šum, hrup, hrušč, hrum, hrumenje, ropot, ropotanje, grom, grmenje, gromot, topot ipd.: tuba terribili sonitu Enn., sonitus tubae Corn., tubarum V., lituus sonitus effudit acutos Pl., sonitus vocis V., Gell., Olympi V. grom, armorum V., Lucr. žvenket, procellae L., ventorum Lucr., remorum C. veslaji, flammae N. prasket, prasketanje, ungularum Pl. topot, topotanje, kopitljanje, pedum O. topot, koraki, stopaji; prim.: sonitu quatit ungula campum V.; sonitus convivarum Pl., stertentium Plin., aurium Plin. šumenje v ušesih, zvenenje po (v) ušesih, ušesni hrušč, quasi fragore quodam et sonitu ipso denuntiat Ci., horribili sonitu exciti S.; o govoru: (sc. eloquentia) cursu magno sonituque ferretur Ci., verborum sonitus inanis Ci., verborum inanium sonitus Sen. ph., nosti in hac materia sonitus nostros Ci. ep. grom (grmenje) mojih besed; sonitum reddere Ci. ali facere Lucr., Pr., ignis, qui … ingentem caelo (= ad caelum) sonitum dedit V. ki je mogočno vzprasketal (zaprasketal) proti nebu, utero sonitum quater arma dedere V. je štirikrat zažvenketalo (zarožljalo), scuta cavaeque dant sonitum … galeae O.

Opomba: Heterocl. gen. sg. sonitī: Caecil. fr., Pac. fr.

sonor -ōris, m (sonāre) glas, zven, zvok, ton, don, donenje, šum, šumenje, hrup, hrušč, trušč, buč, bučanje, prasket, prasketanje, brnenje ipd.: sonorem dant silvae (= sonant) V., magno … flamma sonore virgea suggeritur V. z močnim prasketanjem, sonorem reddere, obsignare Lucr., sonor lepidus Lucr., laeto cantu aut truci sonore T., sonorem proelii accipere T.; v pl.: Lucr., strepitus tumultuosi sonores S. fr., saeva sonoribus arma V., sonores barbarorum et inanes minae T. brneči glasovi, animalium immeditati sonores Ap., sonores procellarum Fr.

sonus¹ -ī, m (iz *su̯enōs, *su̯onōs; gl. sonō)

1. zvok, glas, zven, ton, donenje, zvenk, žvenk, bučanje, šum, šumenje, hrušč, trušč ipd.: Enn. idr., dulcis Ci., e tribus omnino sonis, inflexo, acuto, gravi Ci., ab acutissimo sono usque ad gravissimum Ci. od najvišjega (ženskega) glasu do najglobljega (najdebelejšega) basa, concentus ex distinctis sonis Ci., tympana raucis obstrepuere sonis O., sonus tubae, signorum C., nervorum in fidibus Ci., varietas sonorum in tibiarum, nervorumque cantibus Ci., sonus chordarum N., linguae Latinae L., urbis confusae V., remorum Lucan., articulorum Sen. ph. pokanje, eum ingenti sono fluminis L., lingua sonos efficit Ci., inanes sonos fundere Ci. od sebe dajati prazen glas (prazne glasove), chorda sonum procul arma dedere V. je zarožljalo.

2. occ.
a) zveneča beseda: ficti soni O., edidit ali reddebat ore sonos O., talibus adfata est libera lingua sonis O., sonos peragere O.
b) glas, jezik: cycni H., tunc mens et sonus relapsus H. sta se jim je povrnili pamet in beseda, adfectatur asperitas soni T. trdo izgovarjanje, groba, trda izgovarjava.

3. način opisovanja, ton: unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., in ceteris suus est cuique sonus Ci., addidit historiae maiorem sonum (sc. vocis) Ci.

Opomba: Heterocl. po 4. deklinaciji: gen. sonūs Amm.; abl. sonū Sis. ap. Non., Ap., Amm.; nom. pl. sonūs Amm.

sound¹ [sáund] samostalnik
zvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha
figurativno vtis; pomen, smisel
zastarelo sporočilo, naznanilo

within the sound of v slušaju
sound amplifier ojačevalec zvoka
the sound of a bell glas zvona, zvonjenje
sound and fury prazne (gole) besede
I don't like the sound of it to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v redu
there was much sound but little sense in his speech njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idej

sounding¹ [sáundiŋ]

1. samostalnik
zvok, ton, glas; brenčanje, brnenje; znak s trobento

the sounding of a drum bobnanje

2. pridevnik
zveneč, doneč, sonanten; bombastičen; prazen, votel

a sounding title doneč, impozanten naslov

speech [spi:č] samostalnik
govor, nagovor; govorjenje; kar je rečeno; sposobnost govora, govorniška umetnost; pogovor, konverzacija; jezik, dialekt
glasba zvok, ton (instrumenta)

speech defect govorna hiba (napaka)
speech for the defence (defense) obrambni govor
speech map jezikovni zemljevid
speech from the throne prestolni govor (ki ga čita vladar ob odprtju parlamenta)
after-dinner speech napitnica (zdravica) (pri banketu)
freedom of speech svoboda govora
maiden speech prvi govor (kakega) poslanca v parlamentu
he is slow of speech on počasi govori (se izraža)
to have a speech of s.o. pogovarjati se s kom
to make (to deliver) a speech imeti govor