Franja

herabschauen auf gledati zviška na, podcenjevati

herabsehen^* auf gledati zviška na, podcenjevati

planer [plane] verbe transitif zravnati, zgladiti; odstraniti dlako (s kože); verbe intransitif plavati; drseti v zraku; leteti nad; gledati zviška (sur na); figuré biti grozeče, preteče prisoten

snober [snɔbe] verbe transitif zviška ravnati (quelqu'un s kom), prezirati (un ami prijatelja)

swoop [swu:p]

1. samostalnik
nenaden napad iz višine (ptice roparice)
figurativno nepričakovan napad; racija; policijski pogon

at one swoop na mah, naenkrat, kot bi trenil

2. prehodni glagol (večinoma swoop up)
zgrabiti, pograbiti; nenadoma napasti in odnesti
neprehodni glagol (tudi swoop down)
zviška planiti (orel itd.), navaliti (on, upon na)
figurativno izvesti racijo

talk down prehodni glagol
z govorjenjem (koga) utišati, pripraviti k molku

he brought forward an objection but was talked down imel je ugovor, a so ga utišali
neprehodni glagol
preprosto govoriti; prilagoditi se (nižjemu) nivoju (poslušalcev); pokroviteljsko, zviška govoriti

he always talks me down vedno govori zviška z menoj

Achsel, die, (-, -n) (Schulter) rama, (Achselhöhle) pazduha; Pflanzenkunde pazduha, zalistje; Achseln, pl , rame, pleča; die Achseln zucken skomigniti (z rameni); etwas auf die leichte Achsel nehmen ne jemati česa resno; jemanden/etwas über die Achsel ansehen gledati zviška na; etwas über die Achsel wegblasen vzeti zlahka; etwas auf seine Achseln nehmen vzeti na svoje rame, na svoja pleča

alto²

A) agg.

1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno

3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč

4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne

6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere

7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona

8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede

9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga

10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk

B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

C) avv.

1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti

2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti

3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!

alto visok, velik (po postavi), vzvišen; globok (morje); glasen; premičen (praznik), pozen v letu (prazniki); izvrsten, odličen; drag, visok (cena); težaven, težak

alto horno plavž
alta mar odprto morje
alta traición veleizdaja
piso alto prvo, drugo itd. nadstropje
a las altas horas de la noche pozno v noč
en alta voz glasno
de lo alto zviška
El de lo alto Najvišji, bog
el Alto Rin gornji Ren

arriba zgoraj, gori, gor, kvišku; nad; več

agua arriba proti vodi
de arriba zviška (navzdol)
arriba de več kot, nad
de arriba abajo od vrha do tal
la parte de arriba gornji del
el arriba dicho (citado) zgoraj imenovani
eso se me hace cuesta arriba to se mi upira (gabi)
volver lo de arriba abajo vse premetati
¡arriba! le daj(te)!
¡arriba Yugoeslavia! živela Jugoslavija!

bas¹ [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho

en bas spodaj
d'en bas od spodaj
en bas de ob, na vznožju
ici-bas tu doli, na Zemlji
par en bas navzdol (k)
là-bas tam doli
plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
chapeau bas! klobuk dol!
bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
chanter trop bas prenizko peti
couler bas potopiti (se)
être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
l'avion vole bas letalo leti nizko
regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti

bas² [bɑ] masculin spodnji del; vznožje; figuré nizkotnost; (dolga) nogavica

bas de l'eau oseka
bas de dame ženska nogavica
bas court, demi- bas kratka nogavica, dokolenka
bas de laine volnena nogavica, figuré prihranki
bas sans couture brezšivna nogavica
une paire de bas par nogavic
bas (de) nylon najlonka
bas de casse (typographie) male črke
de bas en haut od spodaj navzgor; kvišku
au bas de ob, na vznožju
au bas de la page na spodnjem delu, na koncu strani
du (ali de) haut en bas od zgoraj navzdol, figuré zviška
aller de bas en haut iti od spodaj navzgor
aller comme un bas de soie (figuré) prilegati se, biti kot ulit
mettre (enfiler), enlever (ôter, retirer) ses bas obleči, sleči nogavice
remailler, repriser des bas pobrati zanke pri nogavicah, zakrpati nogavice
une maille de mon bas a filé zanka se mi je spustila na nogavici

basso

A) agg.

1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho

4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak

5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona

6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad

7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša

8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni

9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak

B) avv.

1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti

2. tiho

C) m

1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas

4. kletno stanovanje (v Neaplju)

bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
bout d'oreille ušesna mečica
un bon bout de temps dolgo časa
à bout na koncu, na kraju
ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
bout à bout drugo k drugemu, skupaj
au bout de po preteku, po
au bout de deux ans po dveh letih
tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
avoir vent de bout imeti nasproten veter
arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
être au bout de, à bout de biti pti kraju
être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
manger un bout malce, nekaj (po)jesti
manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
tirer à bout portant streljati čisto od blizu
venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota

calar suniti v, poriniti v, pahniti v, potisniti v; spustiti; na-, prevrtati; namočiti (kruh); izrezati, rezljati, narezati; preiskati; koga spregledati; napeti; vdreti v, prodreti

calarse vdreti v; splaziti se v; narediti si vstop v; zviška planiti
calarse el sombrero potisniti si klobuk globoko v obraz
calarse hasta los huesos do kože premočen biti (od dežja)

cátedra ženski spol kateder; stolica, učiteljsko mesto na visoki šoli, profesura; predavalnica

cátedra libre privatna docentura; lektorat
hacer oposiciones a una cátedra potegovati se za učno mesto
pasear la cátedra predavati prazni predavalnici
poder poner cátedra mojstrsko obvladati kako znanost ali umetnost
poner cátedra šolniško govoriti
ex cátedra zviška, ex cathedra
hoy no tiene cátedra danes ne predava (profesor)

cheval [šəval] masculin konj; technique konjska moč; familier velika in močna ženska

à cheval na konju, jahaje, jež
à cheval sur un tronc d'abre jahaje na drevesnem deblu
cette propriété est à cheval sur deux communes to posestvo leži v dveh občinah
cheval alezan rjavec (konj)
cheval-arçons konj (telovadno orodje)
cheval à bascule gugaln konj
cheval de bât, de charge, de somme tovorni konj; figuré človek, ki mu vse natovorijo
cheval de bataille bojni konj; figuré konjiček, hobby; glavni argument; geslo
cheval à la besogne, à l'ouvrage, pour le travail konj za delo, figuré neutrudljivo delavna oseba
cheval de bois koza (telovadno orodje); pluriel vrtiljak
cheval de carrosse kočijski konj, figuré surovež, grobijan
cheval de chasse lovski konj
cheval de course dirkalni konj
cheval échappé (figuré) nepremišljen človek, predrznež, tvegavec
cheval entier žrebec
cheval de frise (militaire) španski jezdec (žična ovira)
cheval de labour konj za oranje
cheval marin morski konjiček
cheval noir vranec
cheval (de) pur sang čistokrven konj
un vieux cheval de retour (populaire) za isti prestopek že večkrat kaznovan obtoženec
cheval de selle jahalni konj
cheval de trait vprežni konj
cheval vapeur (CV, Cheval) konjska moč
une quatre chevaux avto štirih konjskih moči
(populaire) ce n'est pas le mauvais cheval on ni zloben
(familier) c'est le bon (le mauvais) cheval (figuré) ta človek ima šanse (nima šans), da ...
costume masculin, pantalon masculin de cheval jahalna obleka, jahalne hlače
course féminin de chevaux konjske dirke
crottin masculin de cheval konjska figa
dressage masculin du cheval konjška dresura
fièvre féminin de cheval (médecine) visoka temperatura
homme masculin de cheval (strasten) jezdec, jahač
remède masculin de cheval močno zdravilo, rigorozna metoda zdravljenja
viande féminin de cheval konjsko meso
aller à cheval, faire du cheval jezditi, gojiti jahalni šport
arriver à cheval prijahati, prijezditi
changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
être à cheval jahaje sedeti, figuré jahati (sur les règles na pravilih)
loger à pied et à cheval pod streho vzeti, prenočiti pešce in potnike na konju
monter un cheval sans selle, à poil zajahati konja brez sedla
monter à cheval zajahati konja
monter sur ses grands chevaux vzkipeti; planiti kvišku, zviška gledati na koga
partir à cheval odjezditi
cela ne se trouve pas dans te pas d'un cheval to se ne najde kar na cesti, to ni lahko najti, dobiti (npr. veliko vsoto denarja)
il n'est si bon cheval qui ne bronche (proverbe) motiti še je človeško
à cheval donné on ne regarde pas à la bouche (ali: bride, dent) podarjenemu konju ne glej na zobe

compiacēnza f

1. zadovoljstvo, všečnost

2. ustrežljivost, uslužnost:
gli rispose con un tono di compiacenza odgovoril mu je zviška

cracher [kraše] verbe transitif, verbe intransitif pljuvati, (iz)pljuniti; populaire plačati

cracher par terre pljuvati na tla
cracher blanc (familier) biti zelo žejen
cracher sur pljuvati na, zviška gledati na, prezirati
ne pas cracher sur ne prezirati
cracher ses poumons (familier) mnogo, močno kašljati
cette plume crache to pero štrca
(populaire) il a dû cracher 300 balles moral je plačati 300 frankov
l'appareil radio, de télévision crache v radijskem, v televizijskem aparatu prasketa
il crache en l'air et ça lui retombe sur le nez sam sebi v skledo pljuva

épaule [epol] féminin rama, pleče; ladijski nos

avoir les épaules carrées, être carré des épaules biti plečat
avoir, porter sur ses épaules quelqu'un (figuré) imeti koga, kaj na vratu
avoir la tête sur les épaules biti pameten
en avoir par-dessus les épaules (figuré) imeti čez glavo česa, biti sit, naveličan česa
changer son fusil d'épaule (figuré) presedlati
donner une tape sur l'épaule potrepljati po rami
donner un coup d'épaule upreti se z ramo; pomagati (à quelqu'un komu)
faire quelque chose pardessus l'épaule mimogrede, po strani kaj narediti
faire toucher les épaules zrušiti nasprotnika na tla, tako da se z rameni dotakne tal
hausser, lever, secouer les épaules skomizgniti z rameni
plier, baisser les épaules (potrpežljivo) se vdati v usodo
regarder quelqu'un par-dessus l'épaule zviška na koga gledati
la responsabilité pèse, repose sur ses épaules odgovornost leži, počiva na njegovih ramenih