Franja

sidéreo zvezden

año sidéreo zvezdno leto

sīdereus 3 (sīdus)

1. (o)zvezden, zvezdnat: arx mundi O. = caelum O. = sedes V., O., aethra V. zvezdna = jasna, postera sidereos Aurora fugaverat ignes O. ognjene zvezde, canis O. pasja zvezda, dea (= Nox) Pr., caput noctis O., coniux (= Ceyx kot Luciferov sin) O., polus Val. Fl., corpora Amm.; occ. sončen, sončev: lux O., positosque sub ignibus Indos sidereis transit O., deus (= sonce) Mart., colossus Mart. soncu posvečen.

2. metaf.
a) nebeški: nec tam sidereo fulget Thaumantias arcu, quam nitidis hilares conlucent fetibus horti Col. poet.; od tod α) = božji, božanski: namque et sidereo nostri de sanguine Phrixi dicitur et caram vidi indoluisse sororem Val. Fl. β) božanski = prekrasen: ministri, mares Mart., sidereae aves Iunonis (= pavi) Cl., iubae Cl. ali = izboren, izvrsten, odličen, čudovit, veličasten, krasen: vates Maro Col. poet.
b) bleščeč, lesketajoč se, sijoč, leskeč, svetel, žareč, žaren: Aeneas sidereo flagrans clipeo V., artus (sc. Veneris) Stat., os, sinūs Val. Fl., vultus Sen. tr.

sīgnīlis -e (sīgnum) (o)zvezden: interstitium M. prazen prostor med dvema ozvezdjema na nebu.

sīgni-tenēns -tenentis (sīgnum in tenēre) zvezde (ozvezdja) noseč, zvezdnat, (o)zvezden: quae cava caeli signitenentibus conficis bigis Enn. fr., itaque dicit Androm[ed]a Nocti: „Qu[a]e cava caeli signitenentibus conficis bigis“ Enn. ap. Varr.

sphery [sfíəri] pridevnik
sferičen; zvezden; okrogel, okroglast

star¹ [sta:]

1. samostalnik
astronomija zvezda, ozvezdje
tisk zvezdica; bela lisa na konjskem čelu ipd.; zvezda (odlikovanje)
figurativno vidna osebnost; zvezdnik, -ica, slaven ali glaven filmski igralec (igralka); slovit pevec

star turn figurativno glavna točka, glavna atrakcija
an all-star cast zasedba vseh vlog z zvezdniki
day star; poetično, morning star zvezda danica
evening star zvezda večernica
fixed star zvezda stalnica
lode star zvezda, po kateri se ravna smer (kurz), zlasti severnica; figurativno zvezda vodnica
north star, pole star (zvezda) severnica
the red star mednarodno društvo za zaščito živali
shooting star, falling star zvezdni utrinek
Stars and Stripes, Star-Spangled Banner zastava ZDA
to be born under a lucky (an unlucky) star biti rojen pod (ne)srečno zvezdo
his star has set njegova zvezda je zašla, njegova slava je minila
the stars were against it figurativno usoda ni tako hotela, usoda je bila proti
to follow one's star figurativno zaupati svoji zvezdi
to see stars figurativno vse zvezde videti (od udarca itd.)
I may thank my stars I was not there lahko govorim o sreči, da nisem bil tam

2. pridevnik
zvezden; glaven; vodilen, odlikujoč se

star chart (map) karta zvezd
star prosecution witness pravno glavna obremenilna priča

stelár -ă (-i, -e) adj. zvezden

stellaire [stɛlɛr] adjectif zvezden, stelaren

stellar [stélə] pridevnik
astronomija zvezden, zvezdnat
figurativno vodilen, glaven

stellare² agg.

1. astr. zvezden

2. strojn. zvezdast

stēllāris -e (stēlla) zvezden: essentia Macr. Od tod subst. stēllāris -is, f (sc. ars) zvezdoznanstvo, zvezdoslovje, astronomija: Tert.

stellato

A) agg.

1. zvezden, zvezdnat:
cielo stellato zvezdnato nebo
bandiera stellata zvezdnata (ameriška) zastava; ekst. posut

2. zvezdast, zvezdi podoben:
ricamo stellato obrt zvezda

3. veter. z zvezdo, zvezdasto liso (konj)

B) m zvezdnato nebo

stēlli-fer -fera -ferum (stēlla in ferre) zvezdonosen, zvezden, zvezdnat: caeli stellifer cursus Ci., stellifer polus Sen. tr., stelliferae sphaerae cursus Macr., octava stellifera sphaera superposita proprio nomine caelum vocatur Macr., per stropham rectus orbis stelliferi motus Macr., sed et a Saturni orbe usque ad ipsum stelliferum caelum omne spatium se ratione mensum putavit Macr., summus ille caeli stellifer cursus Macr., prima illa stellifera (sc. sphaera), quae proprio nomine caelum dicitur Macr.

stēlli-ger -gera -gerum (stēlla in gerere) = stēllifer zvezdonosen, zvezden, zvezdnat: vias stelligeras aetheris explicans aere cavo sonitum † hic in coturnis Varr. ap. Non., orbes stelligeri portantes signa Ci. (Arat.), axis, polus Stat., cervix, Olympus, mundus Sen. tr., ille, deûm gens, stelligerum attollens apicem Troianus Iulo Caesar avo Sil. (o Cezarju, ob čigar smrti se je prikazala repatica), caelum Sil., stelliger Eridanus sinuatis flexibus errans clara Noti convexa rigat Cl., nec ceterarum me auscultare commentis stelligeri raptus meta permittit M.

stēllō -āre (—) -ātus (stēlla) ozvézditi (ozvezdováti), narediti (poskrbeti), da so kje zvezde, z zvezdami (o)krasiti: Pliadum Hyadumque dispositione ac numero stellantur (sc. gemmae) Plin., qui caelum stellet formis M. Od tod

1. adj. pt. pr. stēllāns -antis od zvezd blisketajoč ((b)lesketajoč) se, od zvezd lesketajoč se, od zvezd migetajoč, od zvezd bleščeč se, zvezden, zvezdnat: stellans nox Ci. poet., pater altitonans stellanti nixus Olympo Ci. poet., stellantis regia caeli V., caelo stellante serena sidera respondent in aqua Lucr., Idibus ora prior stellantia tollere Taurum indicat O., summi stellantia patris tecta Val. Fl., stellantes Nox picta sinus Cl. razsvetljena od zvezdnega leska; metaf. bleščeč (se), blisketajoč se, (b)lesketajoč se, migetajoč, pobliskavajoč: gemmis caudam (sc. pavonis) stellantibus implet O., stellantia tegmina Val. Fl., stellantia lumina Val. Fl. = stellantes oculi M., stellantes volatūs (= kresnice) Plin., et numerosa linunt stellantem splenia frontem Mart., stellantibus armis coruscabant Amm.

2. adj. pt. pf. stēllātus 3 ozvezden, zvezden, zvezdnat: Cepheus (kot ozvezdje) Ci., ora Tauri O., aether Val. Fl., domus (= caelum) Cl., stellati pariter crines (sc. Castoris et Pollūcis) Cl.; metaf.: stellatus iaspide ensis V. bleščeč se od jaspisov (jášem), z bleščečimi jaspisi (jášmami) okrašen, Argus O., Stat. z blisketajočimi (bleščečimi se) očmi (po drugih: ozvezden = mnogook), variis stellatus corpora (gr. acc.) guttis O. lisast, pisan; tako tudi: salamandra, animal … stellatum Plin., (Pontica sc. gemma) est stellata nunc sanguineis, nunc auratis guttis Plin. zdaj s krvavordečimi, zdaj z zlatenkastimi pikami ozvezden, stellatis axibus agger Lucan., Sil. s štrlečimi koli.

астральный (zast.) zvezden

звёздный zvezden, zvezdnat

stella f

1. astr. zvezda:
stella doppia, tripla dvojna, trojna zvezda
stella cadente, filante meteor
stella caudata, cornuta, crinita komet, zvezda repatica
stella polare severnica

2. ekst.
stelle erranti, lucenti planeti
stelle medicee Jupitrovi sateliti
andare, salire alle stelle povzpeti se zelo visoko; močno se podražiti (cene)
portare qcn. alle stelle pren. koga kovati v zvezde
vedere le stelle pren. videti vse zvezde

3.
stelle pl. nebesa

4.
stelle pl. pren. oči

5. usoda:
nascere sotto una buona, una cattiva stella roditi se pod srečno, nesrečno zvezdo

6. ekst. zaščitnik

7. pesn. krasotica; ljubljena ženska; pog.
stella mia! srček moj! (v ljubkovalnih izrazih)

8. zvezda; zvezdnik, zvezdnica

9. ekst. zvezda (predmet, naprava):
a stella zvezden
collegamento a stella elektr. zvezdna vezava
stelle filanti papirnate kače
stella dello sperone kolesce ostroge

10. navt., šport zvezda

11. veter. zvezda

12.
la stella di Davide judovska zvezda
stella rossa rdeča zvezda
generale a quattro stelle general s štirimi zvezdami
ristorante a quattro stelle restavracija s štirimi zvezdami

13. bot.
stella alpina planika (Leontopondium alpinum)
stella di Natale kolesnik, mleč (Euphorbia pulcherrima)

14. zool.
stella di mare, stella marina (asteria) navadna morska zvezda (Asterias rubens)

15.
stelle kulin. zvezdice (vrsta testenin)

16. tisk zvezdica, asterisk