Franja

color, st.lat. colōs, -ōris, m

1. barva, šara: albus, niger Ci., Lucr., caeruleus C., ater O., Plin., fuscus O., liquidus H., purpureus Vitr., Lucr., V. idr., scuta … lectissimis coloribus distinguunt T., Iris mille trahens adverso sole colores V., quo (astro) duceret … uva colorem V. naj se barva; barva = barvilo: colorem bibere, accipere Plin. (o volni ipd.), colorem (colores) ducere, perhibere Sen. ph., colores terere Plin., regionis natura … colorum ferax Fl.

2. occ.
a) barva lica, polt, ten: L., Tib., Fr., verus Ter., fucatus H., egregius, suavis Ci., colos ei exsanguis S. bleda, crebra coloris mutatio Ci., mutare colorem Cu., Q. ali colores H. ali colorem vertere Sen. ph. barvo (barve) spreminjati, naspr. colorem obtinere Pl., toda colorem mutare Sen. rh. pobledevati (od vztrajnega učenja), sine colore adstitit Ci. obledel, tales virgo dabat ore colores V. tako je spreminjala barvo obraza, color non mansit ei V., color excĭdit O. je izginila, colorem perdere O., non sui coloris esse Petr.; preg.: homo nulli coloris Pl. popolnoma neznan človek; pren.: ac ne carmen quidem sani coloris enituit Petr. in niti pesništvu ni ostala zdrava svežina; beseda s polnim pomenom = sveža barva, svežina: robur et colos L., nimium ne crede colori V. svežemu licu = lepoti, abiit corpusque colorque O.
b) pl. colores lepota cvetličnih barv: lilia per varios lucent … colores Val. Fl.; met. v čudovitih barvah bleščeče se cvetje: aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.
c) barva = lesk, sijaj: nullus argento color est avaris abdito terris H.

3. pren. barva =
a) lice, videz, zunanja kakovost, zunanjost, stanje, položaj: Stat., amisimus … etiam colorem et speciem pristinam civitatis Ci. ep., colorem ducere Q. navzeti se barve, pridobiti si zunanjost, novimus quosdam, qui … ne colorem quidem (philosophorum) duxerint Sen. ph. ki se niso nič naučili (od filozofov), captivi colore transivit Gell. na videz kot jetnik, quisquis erit vitae color H. življenjski položaj, omnis Aristippum decuit color H. vsaka barva je Aristipu pristajala = Aristip se je znašel v vsakem položaju, c. tertius (hominum) Sen. ph. zvrst.
b) poseb. α) (o govoru) barvitost, kolorit, značaj govora, slog = način (zvrst) sloga: habitum orationis etiam et quasi colorem aliquem requiritis Ci., urbanitatis c. Ci. olikan ton, c. tragicus H., orationis antiquae Sen. rh., totus dicendi ali actionis c. Q.; tudi poživljajoča barvitost, lepota, okrasek govora: flos et c. (pigmentorum) Ci. β) lepšanje, lepotilo: Sen. rh., Dig., Cod. Th., dare colorem turpibus rebus Q. lepšati … stvari, dic aliquem colorem Iuv.

countenance¹ [káuntinəns] samostalnik
zadržanje; pojava, zunanjost, lice; zadržanost; opora
figurativno podpora; odobravanje, naklonjenost; duševni mir

to change one's countenance spremeniti izraz obraza, prebledeti
to keep one's countenance premagovati se, ne se smejati
to give (ali lend) countenance pomagati komu, bodriti ga
to put out of countenance zmesti, zbegati, osramotiti
to keep in countenance bodriti, podpirati
in countenance zbran, nemoten
to stare out of countenance s pogledom zbegati
to lose countenance vznemiriti se, izbruhniti
the knight of woeful countenance vitez žalostne postave

crōsta f

1. skorja; ekst. skorja trdega kruha

2. pren. površina, zunanjost

3. geol.
crosta terrestre zemeljska skorja

4. med. krasta

5. umet.
crosta di un quadro barvna luska na sliki; pren. slabš. zmazek

cutis -is, f (prim. gr. σκῦτος koža, usnje, κύτος odevek, koža, ἐγκυτί[ς] do kože, lat. scūtum, obscūrus) skoraj le pesn. in poklas.

1. gladka, tanka, mehka človeška, živalska, tudi rastl. koža, polt: nihil ultra … cutem morti concesserat atrae H., non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., dura c. O. suha, napeta, vix habeo tenuem, quae tegat ossa, cutem O., adducitque cutem macies O., clamanti cutis est summos direpta per artus O., c. oris Cu. na obrazu, detrahere alicui cutem Sen. ph., summam cutem stringere Sen. ph. povrhnjico, c. aegra Pers.; preg.: cutem curare H., Iuv. (gl. cūrō II., 4.), intra suam cutem cogere aliquem Sen. ph. (pri)siliti koga, da se s samim seboj zadovolji, ego te intus et in cute novi Pers. poznam te od znotraj in od zunaj = skoz in skoz, cute perditus Pers. „znotraj bolan“ = duševno popolnoma propadel; živalska koža: rana rursus intendit cutem Ph. se je spet napihnila, c. anguis O. kačji olevek = cutis, quam relinquunt angues Plin.; cutes cervorum Plin., piscium cute se velare Mel., quod solidior sit cutis beluis, decentior dammis, densior ursis, mollior fibris Sen. ph.; tudi ustrojena živalska koža, usnje: calceus est sartā terque quaterque cute Mart.; koža rastlin in sadja, lupina: c. casiae, lauri, nucleorum, glandium, uvarum Plin.

2. odevek, ogrinjalo, pokrivalo: obductā nubium cute Plin., in summa terrae cute Plin. na površju.

3. pren. ovoj, zunanjost, površje: sufficiat imaginem virtutis effingere et solam, ut sic dixerim, cutem Q., tenera quaedam elocutionis c. Q., c. prima ac species sententiarum Gell.

Opomba: Nenavaden acc. sg. cutim: Ap.

dehors [dəɔr] adverbe zunaj; ven; masculin zunanjost

dehors! ven!
de dehors od zunaj
en dehors de razen, zunaj
au dehors zunaj
au dehors de ce pays zunaj, izven te dežele
en dehors nazven, zunaj; marine na odprtem morju
toutes (les) voiles dehors z razpetimi jadri
aller dehors iti ven
coucher dehors spati zunaj, na prostem
être (tout) en dehors biti odkrit
c'est en dehors de mes compétences to je zunaj moje pristojnosti
le directeur l'a fichu (flanqué, foutu) dehors (populaire) direktor ga je nagnal (iz službe)
cela s'est passé en dehors de moi to se je zgodilo brez moje vednosti
se tenir en dehors d'un débat ne se udeležiti debate

disopra

A) avv.

1. gori, gor

2. prej:
come ho già detto disopra kot sem prej povedal

B) agg. invar. gornji; zunanji

C) m invar. gornji del; zunanji del, zunanjost:
il disopra di un tavolo gornji del mize
il disopra di un abito zunanjost obleke

écorce [ekɔrs] féminin (drevesna) skorja, lubje; (orehova, oranžna, melonina ipd.) lupina; figuré površina, videz, zunanjost

écorce cérébrale skorja velikih možganov
écorce du globe, terrestre zemeljska skorja
faire un sifflet en écorce de châtaignier narediti piščal iz kostanjeve skorje
graver une date sur l'écorce vrezati datum v drevesno skorjo
juger du bois par l'écorce soditi les po skorji

eksterìjēr -éra m (fr. extérieur) eksterier, zunanjost

enveloppe [ɑ̃vlɔp] féminin zalepka, kuverta; ovoj, omot: knjižni ovitek; mrežica za lase; ovojni list (cigare); papirnata vrečka; skorja (drevesa); anatomie, botanique koža, kožica; zoologie lupina; technique plašč(pri pnevmatiki); ohišje; figuré zunanja oblika, zunanjost

enveloppe isolante izolacija
enveloppe de cuir d'un ballon de football usnje žoge
enveloppe deuil zalepka s črnim, žalnim robom
enveloppe (des pneus) plašč(pri pnevmatiki)
enveloppe protectrice zaščitni ovoj
coller l'enveloppe zalepiti kuverto
décacheter l'enveloppe odlepiti, odrezati kuverto na enem kraju
mettre une lettre sous enveloppe dati pismo v kuverto
timbrer l'enveloppe nalepiti znamko na kuverto

épiderme [epidɛrm] masculin, anatomie pokožnica, epidêrm(is); figuré zunanjost

avoir l'épiderme sensible, chatouilleux (figuré) biti (zelo) občutljiv
chatouiller l'épiderme à quelqu'un laskati se, dobrikati se komu

esteriorità f zunanjost, videz

estērno

A) agg. zunanji:
allievi esterni eksternisti
uso esterno za zunanjo uporabo (zdravila)

B) m

1. zunanjost

2.
esterni pl. film eksterieri

Exterieur, das, eksterier, zunanjščina, zunanjost

extérieur, e [ɛksterjœr] adjectif zunanji; inozemski, figuré tuj; masculin zunanjost; zunanja stran; zunanji svet, inozemstvo; film posnetki zunaj studia

à l'extérieur zunaj
vu de l'extérieur viden, gledan od zunaj
affaires féminin pluriel extérieures (politique) zunanje zadeve
angle masculin extérieur zunanji kot
commerce masculin extérieur, politique féminin extérieure zunanja trgovina, politika
nouvelles féminin pluriel de l'extérieur vesti iz inozemstva
avoir un extérieur négligé biti zanemarjene zunanjosti
juger quelqu'un sur l'extérieur soditi koga po zunanjosti
s'ouvrir à, vers l'extérieur odpirati se na ven

exterior² [ekstíəriə] samostalnik
zunanjost, zunanji videz
fotografija posnetek v naravi; zunanja stran

exteriór

I. -oară (-ori, -oare) adj. zunanji

II. -oare n

1. zunanjščina

2. zunanjost

exterioridad ženski spol zunanjost

exterioridades f pl formalnosti

extériorité [ɛksterjɔrite] féminin zunanjščina, zunanjost

exteriority [ekstiəriɔ́riti] samostalnik
zunanjost

external² [ekstə́:nl] samostalnik
zunanjost
množina nepomembne posameznosti, postranske stvari