Franja

obzidj|e srednji spol (-a …) die Mauer (mestno Stadtmauer, krožno Ringmauer, zunanje Umfassungsmauer), der Wall

ogledal|o srednji spol (-a …) der Spiegel (notranje vzvratno Innenrückspiegel, ročno Handspiegel, ki pači Zerrspiegel, predsobno Garderobenspiegel, stensko Wandspiegel, vzvratno Rückspiegel, Rückblickspiegel, zunanje Außenspiegel)
omara z ogledalom der Spiegelschrank

pristanišč|e srednji spol (-a …) pomorstvo der Hafen (carinsko Seezollhafen, namembno Zielhafen, obmorsko Seehafen, rečno [Flußhafen] Flusshafen, ribiško Fischereihafen, trajektno Fährhafen, zasilno Nothafen, zunanje Außenhafen, dostopno le ob plimi Fluthafen, ki ne zaledeni Winterhafen, v ustju reke Mündungshafen, za tankerje Ölhafen)
ustje pristanišča der Vorhafen, der Vorhafen
pred pristaniščem im Außenhafen
vleka v pristanišče der Hafenbetrieb
pripluti/zapluti v pristanišče einlaufen
voditi/pripeljati v pristanišče einlotsen

spolovílo (-a) n biol., fiziol. organo sessuale, organo genitale;
zunanje spolovilo (žensko) parti genitali esterne; pog. natura
spolovila i genitali; redko le vergogne

stegn|o [ê] srednji spol (-a …) anatomija der Schenkel, Oberschenkel; mesarsko: der Schlegel, das Keulenstück, die Keule, der Hinterschinken
kosi mesa: zgornje stegno die Oberschale
zunanje stegno das Schwanzstück

sténa (-e) f

1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau

2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale

3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario

stopníca marche ženski spol , degré moški spol ; (v amfiteatru) gradin moški spol

stopnice escalier moški spol
polžaste stopnice escalier en colimaçon (ali en hélice, à vis, en spirale), escalier tournant
tekoče stopnice escalier roulant (ali mécanique), escalator moški spol
zunanje stopnice escalier extérieur, perron moški spol
po stopnicah dol (gor) en descendant (en montant) l'escalier
iti po stopnicah navzgor monter (ali gravir, escalader, grimper) l'escalier,
navzdol descendre l'escalier
stopnica rasti taux de croissance
stopnica inflacije taux d'inflation

stopníca escalón m ; peldaño m ; (v amfiteatru) grada f

stopnice pl (stopnišče) escalera f
polžaste (tekoče) stopnice escalera de caracol (rodante)
skrivne (stranske) stopnice escalera excusada (falsa)
zunanje stopnice escalinata f
po stopnicah navzgor in navzdol escaleras arriba y abajo
iti po stopnicah navzgor (navzdol) subir (bajar) escaleras

stopnic|e ženski spol množina die Treppe, die Stiege (kletne Kellertreppe, lesene Holztreppe, Holzstiege, masivne Massivtreppe, notranje Innentreppe, vretenaste Spindeltreppe, podstrešne Bodentreppe, polžaste/zavite Wendeltreppe, požarne Feuertreppe, Nottreppe, pristajalne pomorstvo Bootstreppe, sprednje Vordertreppe, na peron Bahnsteigtreppe, na prižnico Kanzeltreppe, na vrtu, na vrt Gartentreppe, s podestom Podesttreppe, stranske Nebentreppe, tekoče Rolltreppe, zadnje Hintertreppe, zunanje Außentreppe); der Treppenlauf
ladijske stopnic pomorstvo das Fallreep
čiščenje stopnic die Treppenreinigung
naklon stopnic die Treppensteigung
hoditi/iti po stopnicah Treppen gehen, Treppen steigen
po stopnicah dol treppab
po stopnicah gor treppauf
vzpenjanje/hoja po stopnicah das Treppensteigen

stopnišč|e srednji spol (-a …) die Treppe ➞ → stopnice, das Treppenhaus, Stiegenhaus; der Aufgang
reprezentativno stopnišče die Prunktreppe
zunanje/odprto stopnišče die Freitreppe

tržišč|e srednji spol (-a …) der Markt, Absatzmarkt; das Absatzgebiet; der Handelsplatz, Umschlagplatz; -markt (delovne sile Arbeitsmarkt, gotovinsko Kassamarkt, notranje Binnenmarkt, zunanje Auslandsmarkt, žitno Getreidemarkt)
… tržišča Markt-
(analiza die Marktanalyse, oblikovanje die Marktbildung, odpiranje die Markterschließung, oskrba die Marktversorgung, raziskovanje die Marktforschung, die Markterkundung)
na tržišču auf dem Markt, im Handel
biti na tržišču auf dem Markt sein, Kaufobjekt sein
motnja na tržišču die Marktstörung
možnosti na tržišču Marktchancen množina
običajen na tržišču marktüblich
položaj na tržišču die Marktlage
prevladujoč na tržišču marktbeherrschend
prednost na tržišču der Marktvorsprung
vrzel na tržišču die Marktlücke

uhó ear; (šivanke) eye (of a needle); (košare, posode) handle

srednje uhó middle ear
zunanje uhó auricle
ostro uhó keen ear, quick ear
oslovsko uhó (v knjigi) dog-ear
napraviti oslovsko uhó (v listu, knjigi) to dog-ear (a page, a book)
bolečina v ušesu earache
vnetje ušesa otitis
vnetje srednjega ušesa inflammation of the middle ear
ušesa me bolé I have (ali pogovorno I've got) earache
krik, ki gre skozi ušesa an earsplitting, earpiercing scream
šumenje v ušesih buzzing in the ears
ščitnik za uhó earflap, ZDA earmuff
zrcalo za uhó medicina auriscope, otoscope
biti gluh na levo uhó to be deaf in the left ear
do ušes je zadolžen he is up to his ears in debt, he is over head and ears in debt
biti do ušes zaljubljen to be head over heels in love
imeti ostro uhó (figurativno) to have a quick (ali a sharp) ear, to have excellent hearing
pocukati, povleči koga za uhó to tweak, to pull someone's ear
napeti ušesa to prick up one's ears, to be all ears
naleteti na gluha ušesa to find deaf ears
nekaj bi ti rad povedal na uhó I'd like a word in your ear
prišlo mi je na uhó it came to my hearing
naviti komu ušesa to tweak someone's ears
pridigati gluhim ušesom (figurativno) to fall on deaf ears
(za)mašiti si ušesa to stop up one's ears
poslušati le z enim ušesom to listen with only half an ear
konj striže z ušesi the horse twitches his ears
vleči na ušesa to listen attentively, to prick up one's ears
za ušesa privleči (kako zadevo) (figurativno) to drag in a matter by the ears
v (levem, desnem) ušesu mi zveni my (left, right) ear is ringing (ali is burning)
pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven (figurativno) (it goes) in (at) one ear and out (at) the other
v ušesih mi je zvenelo (= morali so govoriti o meni) my ears were burning
stene imajo ušesa walls have ears
v uhó me piši! (žargon) go and fly a kite!

uhó anatomija oreille ženski spol

notranje (srednje, zunanje) uho l'oreille interne (moyenne, externe)
uho šivanke trou moški spol (ali œil moški spol, chas moški spol) d'une aiguille
morsko uho (polž) oreille de mer
do ušes jusqu'aux oreilles
ušesa me bole j'ai mal aux oreilles
šumenje v ušesih bourdonnement moški spol (ali tintement moški spol, sifflement moški spol) d'oreilles
imeti fino (tanko) uho avoir l'oreille fine (ali délicate)
biti zaljubljen do ušes être éperdument amoureux
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrer par une oreille et sortir par l'autre
kdor ima ušesa, naj posluša! à bon entendeur salut!
mašiti si ušesa se boucher les oreilles
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči dresser (ali tendre) l'oreille, être tout yeux, tout oreilles (ali tout ouîe)
povedati, prišepetati komu kaj na uho dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un (ali dans le creux de l'oreille)
povesiti ušesa baisser l'oreille
praskati se za ušesom se gratter l'oreille
pridigati gluhim ušesom prêcher dans le désert (ali à des sourds, pour les murs), parler en pure perte
priti na ušesa parvenir (ali revenir) aux oreilles, apprendre, entendre dire
ne slišim dobro na to uho je n'entends pas bien de cette oreille
trobiti komu na uho casser la tête à quelqu'un, rebattre (ali rompre, casser) les oreilles à quelqu'un
tičati v dolgovih do ušes être criblé de dettes, familiarno être dans les dettes jusqu'au cou
zardeti do ušes rougir jusqu'aux oreilles (ali jusqu'au blanc des yeux)
odpri ušesa! (popularno) ouvre tes esgourdes!

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

uhó oreja f ; (sluh) oído m

oslovsko uho (v knjigi) doblez m
uho šivanke ojo m de la aguja
notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
vnetje srednjega ušesa otitis f media
imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
s povešenimi ušesi con las orejas gachas
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
(po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
(po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
v uho naj me on piše! no hago caso de él

zadev|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Angelegenheit (tudi pravo), pravo die Sache (civilnopravna Zivilsache, Zivilrechtssache, dedna Erbschaftsangelegenheit, denarna Geldsache, Geldangelehenheit, deželna Landesangelegenheit, družinska Familienangelegenheit, Familiensache, državna Staatsangelegenheit, kazenska Kriminalsache, Strafsache, ljubezenska Liebesangelegenheit, malenkostna Bagatellsache, moška Männersache, občinska Gemeindeangelegenheit, poslovna Geschäftssache, Geschäftsangelegenheit, pravdna Streitsache, pravna Rechtssache, Rechtsangelegenheit, premoženjska Vermögensangelegenheit, rutinska Routinesache, Routineangelegenheit, službena Dienstsache, upravna Verwaltungssache, uradna Amtssache, zasebna Privatangelegenheit, zaupna Geheimsache)

2. zadeve množina:
notranje zadeve innere Angelegenheiten
zunanje zadeve äußere Angelegenheiten
davčne zadeve Steuersachen
interne zadeve Interna množina, Hausinterna
kadrovske zadeve Personalangelegenheiten
mestni oddelek za gradbene zadeve das Stadtbauamt
ministrstvo za notranje zadeve Ministerium des Inneren, Innenministerium
ministrstvo za zunanje zadeve Ministerium des Äußeren, Außenministerium, v ZRN: Auswärtiges Amt
oddelek za gradbene zadeve die Bauprüfabteilung
prometne kazenske zadeve Verkehrsstrafsachen množina
ki se spozna/ ne spozna na pravne zadeve rechtkundig/rechtunkundig
brez zveze z zadevo sachfremd
v zadevi in Sachen, v dopisih: betreffs (kratica : betr.)

zadéva matter; affair; business; thing; subject; (osebna) concern; pravo case

o tej zadévi on this subject
v zadévi with reference to, on the subject of
državna zadéva affair of state
družbena zadéva social matter (ali problem)
notranje zadéve internal affairs pl
zadéva javnega pomena matters pl of public concern
zadéve skupnega pomena matters pl of common interest
tekoče zadéve current affairs pl
zunanje zadéve foreign affairs pl
dogovorjena, domenjena zadéva a put-up job
ministrstvo za zunanje zadéve VB Foreign Office (krajšava: F.O.); ZDA State Department
lepa zadéva! (ironično) that's a nice mess!
v zadévi X. proti Y. pravo in the case of X. versus Y.
brigaj(te) se za svoje zadéve! mind your own business!
to je zadéva zase it is a separate question (ali problem, matter)
to je čisto druga zadéva that's an entirely different thing
to ni moja zadéva that's no business of mine
to je tvoja zadéva that's your affair, that's your lookout, it's up to you
kot je zadéva sedaj... as matters now stand
zadéva prihaja na dan the affair is coming out, the matter is being aired
pusti zadévo pri miru! let the matter rest!
zadéva se vleče the affair is dragging on
vmešavati se v tuje zadéve to meddle in other people's afairs
vzeti zadévo v roke to take the matter in hand
voditi zadéve to conduct (ali to direct) affairs
opustiti zadévo (pogovorno) to drop the whole business
govoril sem z njim o vaši zadévi I talked to him regarding your business

zadéva affaire ženski spol ; cause ženski spol

častna zadeva affaire d'honneur
v davčni zadevi en matière d'impôts
denarna zadeva affaire (ali question ženski spol) d'argent (ali financiére, pécuniaire)
družinska zadeva affaire de famille
državna zadeva affaire d'État (ali publique)
ljubezenska, srčna zadeva affaire d'amour (ali de cœur)
pravna zadeva affaire (judiciaire), procès moški spol, cause
službena, uradna zadeva affaire officielle
zasebna zadeva affaire personnelle (ali particulière, privée)
zunanje zadeve affaires étrangères
tekoče zadeve affaires courantes
v zadevi (kar se tiče) en ce qui concerne, en matière de, au sujet de
brigati se za svoje zadeve s'occuper de ses (propres) affaires, familiarno s'occuper de ses oignons
vmešavati se v zadeve drugih ljudi s'immiscer dans les affaires d'autrui

zadéva (-e) f

1. adm. pratica:
obravnavati, reševati zadevo occuparsi della pratica, risolvere la pratica

2. fatto, affare:
družbene, gospodarske, javne zadeve fatti sociali, economici, pubblici
notranje, zunanje zadeve države affari interni, esteri di uno stato

3. cosa, faccenda:
zadeva je rešena cosa fatta
to je resna zadeva è una faccenda seria

4. ekst. coso, aggeggio, arnese:
čemu služi tista zadeva? a che serve quel coso?, quell'arnese?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. srčne zadeve affari del cuore

zadéva -e ž
1. afacere
□ ministrstvo za zunanje zadeve ministerul afacerilor externe
2. chestiune, problemă
3. treabă