Franja

strúniti strûnīm
I.
1. otresti: struniti jabuke, kruške; struniti rosu sa srca zjutraj na tešče malenkost založiti
2. pokvariti si: struniti želudac
II. struniti se
1. pasti, spustiti se dol: mašio se rukom guste brade, koja mu se strunila do zlatne đečerme
2. podreti se, zrušiti se: zatreperi duša moja i osetim da se u njoj nešto strunilo
3. dobiti bolečine, krče v trebuhu od prenapora pri hoji, nošenju bremena
4. dial. pobesneti, ponoreti

surpá súrp vr./vt.

1. utrgati se, (s)polzeti

2. zrušiti se, podreti se

tumble² [tʌmbl] neprehodni glagol
pasti, telebniti, štrbunkniti, zrušiti se, prevrniti se, prekopicniti se, kozolce prevračati; poskakovati, skakati, delati salte (kot kak akrobat); valiti se sem in tja, prevračati se, premetavati se (v postelji); spotakniti se; slepo zdrveti, planiti
sleng naglo padati (o cenah); pridrveti, privihrati, pridivjati kot vihar, prihiteti, prileteti

tumble to sleng nenadoma razumeti, dojeti, doumeti; privoliti v, veseliti se, vzljubiti
prehodni glagol
podreti, zrušiti, prevrniti, prekucniti; prebrskati, spraviti v nered, premeta(va)ti; zagnati, zalučati; zmečkati; ustreliti

to tumble into bed pasti, zvaliti se v posteljo
they tumbled him into the river vrgli so ga v reko
your bed is all tumbled vaša postelja je vsa razmetana
I did not tumble to the joke at first sprva nisem razumel šale (dovtipa)
he tumbled into an old friend slučajno je naletel na starega prijatelja
the waves tumble and toss valovi se valijo sem in tja
the wall finally tumbled končno se je stena (zid) zrušila
to tumble a hare with a shot z enim strelom podreti zajca

zgrúvati zgrûvām
I.
1. (s treskom) podreti: zgruvati mračne sklisure
2. polomiti: sve ću ti kosti zgruvati
3. ekspr. zmašiti, v naglici narediti
II. zgruvati se
1. podreti se, zrušiti se, treščiti: nesreća se zgruvala nad našom zemljom nesreča je zadela našo deželo; zgruvati se niza stijene, s tavana
2. nagnesti se: svijet jurnu gomilom i sve se zgruva oko jednoga stola

брякнуться (lj.) zrušiti se, telebniti

разваливаться, развалиться zrušiti se; (gov.) razpadati, razpasti; strgati se; stegovati se, stegniti se

collābor (conlābor) -lābī -lāpsus sum

1.
a) (o stvareh) pasti (padati), sesuti se, zrušiti (zruševati) se: postquam conlapsi cineres V., collapsa quaedam ruinis sunt L., duodecim … urbes conlapsae nocturno motu terrae T., cum peristylo domus tota collapsa est Plin. iun., collabi in (ad) cinerem Val. Max., Arn.; (o telesnih delih): ossa morbo conlapsa V. na kup zlezle, tempora collapsa Cels. upadli senci (kot znak bližnje smrti), urinae iter collapsum est Cels. sečevod je zožen, collapsa membra Ap. upadli udi.
b) (o onemoglih ali umirajočih osebah) zgruditi se, sesesti (sesedati) se, omedle(va)ti, onemoči, omagati: haec frustra fugiens collabitur O., collapsa corpore toto est O., subinde collapsus exstinguitur Cu., ad gemitum conlabentis adcurrēre liberti T., cecidit collapsus in artus O. padel je omedlel (onemogel) na kolena, collabi in ora sororis Val. Fl., in terram Petr., inter manus alicuius Cu., ante pedes alicuius Petr., ferro conlapsa V., saxo conlabitur ingens Centaurus Stat.; pt. pf. subst.: iniquum est collapsis manum non porrigere Sen. rh.; enalaga: conlapsa membra = corpus conlapsae (Didonis) V. telo omedlele (Didone), tako tudi: inque humeros cervix conlapsa recumbit V., collapsos alicuius artus excipere O.; (o živalih): equo super crus eius collapso L. epit.; pren.: eorum dignitatem domi collabi Val. Max. propada, Carbonis ira in se ipsa collapsa est Val. Max. je upadla, ne militum animi … et ipsi collabuntur Sen. ph. da ne bi vojakom samim upadlo srce.

2. pasti, zabresti v kaj, zapasti čemu: nisi si clanculum collapsus est hic in corruptelam suam Pl., si prior mulier in fata collapsa fuerit Cod. Th. zapadla usodi = dala temu svetu slovo.

corruō -ere -ruī (-)

I. klas. le intr.

1. (z)rušiti se, porušiti se, podreti (podirati) se, razsuti (razsipati) se, sesuti (sesipati) se, razvaliti se, usaditi (usajati) se: si aedes eae corruerunt Ci., conclave illud … proximā nocte corruit Ci., triclinium illud supra convivas corruit Q., tantos terrae motus tota in Italia factos esse, ut multa oppida corruerint Ci., tota urbs eorum corruit Plin., arbor corruit O., Suet., Memnonis arduus alto corruit igne rogus O., ne quid labefactum viribus ignis corruat O., statuae eius … corruerunt Suet.; occ. (o bitjih) na tla (na zemljo) zrušiti se, zgruditi se, pasti (padati): nec amicum ruentem corruere patitur Ci., quo cum corruit (ales) Lucr., quo loco icta corruerat (Horatia) L., corruit telis obrutus, duo Romani super alium alius … corruerant L., corruit in vulnus V. pade na rano = naprej, haedus ubi agrestis corruet ante focos Pr. bo padel pod roko žrtvovalca, cum is pronus corruit … inquit … Cu., corruens morbo comitiali Plin., adverso parieti caput ingenti impetu impegit et corruit Plin. iun.; brezos.: longe violentius ex necessitate quam ex virtute corruitur Sen. ph. dokaj silneje padeš, če moraš, kakor če si se srečen vdal (padcu).

2. pren. (z)rušiti se, porušiti se, pasti (padati) = propasti, poginiti, podleči (podlegati), izničiti se, po zlu iti: corruit haec … sub uno, sed non exiguo crimine domus O., iam explicatā totā Carneadis sententiā Antiochia ista corruent universa Ci. se bo zrušil ves Antiohov sestav, quae (eloquentia) nisi oratoris futuri fundamenta feliciter iecerit, quicquid superstruxeris corruet Q., quae (nostrae contentiones) in medio spatio franguntur et corruunt Ci., quā (plagā pestiferā) … Lacedaemoniorum opes corruerunt Ci., quo altius elatus erat, eo foedius corruit L., consul id agit, ut cum omnibus legibus Romanum imperium corruat Val. Max.; occ.
a) propasti = na kant priti: qui homines, si stare (držati se) non possunt, corruant Ci., equitem Romanum … labentem excepit, corruere non sivit, fulsit … Ci.
b) propasti (propadati), ne uspe(va)ti α) na odru (pren.): ii mihi videntur fabulam aetatis peregisse nec tamquam inexercitati histriones in extremo actu corruisse Ci. β) pred sodiščem = obsojen biti: quod accusator eius praevaricationis crimine corruisset Plin. iun. —

II. trans.

1. zrušiti, zmetati, zvrniti (zvračati): eo spicas Varr., hanc rerum summam Lucr., corpus Ap.; pren. vreči, uničiti: in quo me corruerit genere (Amathusia) Cat.

2. naglo nagrabiti: di(vi)tias Pl.

zusammenstürzen porušiti/zrušiti se

abatir podreti, prevrniti, k tlom pritisniti, upogniti; ponižati; pogum vzeti

abatir vela sneti jadro
abatirse pasti na tla, zrušiti se; pogum izgubiti, postati malodušen

abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati

s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
abattre des kilomètres požirati kilometre
abattre à l'explosif razstreliti
abattre les tentes podreti šotore
abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
abattre les feux priviti luči (avtomobila)
abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
se laisser abattre izgubiti pogum

abîmer [abime] verbe transitif poškodovati, pokvariti, obrabiti; ostro kritizirati, familier raztrgati; populaire pretepsti

s'abîmer poškodovati se; potopiti se; zrušiti se; figuré poglobiti se (dans v)
le transport a abîmé le colis pri prevozu se je paket poškodoval
abîmé de dettes do vratu zadolžen, v dolgovih
l'avion s'est abîmé dans les flots letalo se je pogreznilo v valove, se je potopilo
s'abîmer dans ses pensées zatopiti se v svoje misli

affaisser [afɛse] verbe transitif potisniti navzdol, potlačiti, znižati

les pluies ont affaissé la route zaradi dežja se je cesta ugreznila
s'affaisser, être affaissé udreti se, ugrezati se, upogibati se pod težo; zgruditi se, zrušiti se; pogum izgubiti; upadati (oteklina), pojemati, pešati
il perdit connaissance et s'affaissa izgubil je zavest in se zgrudil
le sol s'est affaissé tla so se ugreznila

affaler [afale] verbe transitif dol spustiti (vrv)

affaler à la côte gnati k obali
s'affaler zdrsniti, zdrkniti navzdol; familier zrušiti se, zgruditi se, sesesti se (od utrujenosti)
s'affaler sur le divan zrušiti se na divan
être affalé dans un fauteuil sedeti ko kup nesreče v naslanjaču

anéantir [aneɑ̃tir] verbe transitif uničiti, ugonobiti; pobiti (sovražnika); odpraviti, iztrebiti (navado); izčrpati, utruditi

s'anéantir zrušiti se, razpasti (v nič), izginiti
cette nouvelle m'a anéanti ta novica me je uničila
je suis anéanti tak sem, kot da bi me kdo po glavi udaril
le projet s'est anéanti dans l'oubli načrt se je razblinil v nič

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

cave² [keiv]

1. prehodni glagol
jamo izkopati, izdolbsti

2. neprehodni glagol
odcepiti se

to cave in popustiti; priznati poraz; zrušiti se

chute [šüt] féminin padec, padanje; izpadanje; propad; figuré odpadanje listja, jesen; odpadki (pri krojenju); (religion)

chute (d'Adam) Adamov padec (izvirni greh)
chute de cheval, de bicyclette padec s konja, z bicikla
chute des cheveux, des dents izpadanje las, zob
chute des cours padec tečajev
chute d'eau slap
chute du jour somrak
chute libre prosti pad
chute de montagne gorski udor
chutes de pluie deževje
chute de pierres padanje kamenja
chute des prix padec cen
gare aux chutes! ne premetavati!
tuyau masculin de chute (WC) odtočna, izplakovalna cev
vitesse féminin de chute (physique) hitrost prostega pada
faire une chute pasti, (aéronautique) zrušiti se

crouler [krule] verbe intransitif (z)rušiti se, sesesti se, sesuti se, podirati se; razpadati, razpasti; zgruditi se

cette maison croule ta hiša razpada
la salle croule sous les applaudissements (figuré) dvorana se maje od aplavza
faire crouler un projet uničiti, podreti načrt
se laisser crouler à terre zrušiti se na tla

crumple¹ [krʌ́mpl]

1. prehodni glagol
mečkati, gubati, krčiti
figurativno premagati, uničiti

2. neprehodni glagol
mečkati, gubati se

to crumple up (s)krčiti, zrušiti se; popustiti; razpasti