Franja

im-pleō (in-pleō) -plēre -plēvī -plētum

1. (na)polniti, izpolniti (izpolnjevati): Pl., cornua impleta Ci., i. fossas L.; s prolept. obj.: cum orbem sidus implevit Cu., luna … implerat … orbem O. je bila polna; od tod: luna inpletur T. se polni; z abl.: Pl., Sen. ph. idr., is vomens tribunal frustis esculentis implevit Ci., inplevitque mero pateram V. je napolnil z vinom … ; podobno: caput calido oleo i. Cels. obliti; pesn.: manum pinu implet V. vzame plamenico v roko, flatus vela implet Plin. ali Neptunus ventis inplevit vela V. je napihnil (napel); od tod: impletae vino venae L. napete, i. aliquem Cels. (o vodenici); z gen. (po „plenus alicuius rei“): Pl., Piso multos codices implevit earum rerum Ci., ollam denariorum Ci.; z de z abl.: volumina de istis rebus Ci.

2. occ.
a) nasititi: inplentur veteris Bacchi pinguisque ferinae V., si quis interdiu se implevit Cels.; pren.: se sanguine i. Ci., dolorem suum lacrimis i. T., desiderium naturae i. Cu. potolažiti, utešiti, aures i. Ci., T. zadovoljiti.
b) nosečo storiti: uterum generoso semine implet O., feminam implere O., uterum implere Iust. zanositi, uterus tamquam implens (sc. se) Col. tako rekoč nosečen, tj. debel, mesnat, močen; (o živalih) obrejiti: Col.; z abl. (Peleus Thetidem) ingenti implet Achille O. jo je naredil za Ahilovo mater.
c) (o)debeliti, (v)zrediti: implet corpus modica exercitatio Cels., tenuis homo implere se debet, plenus extenuare Cels.

3. metaf. izpolniti, napolniti; redko samo zase: Turnum nuntius inplet V., credulas regis aures implebat Cu. na uho trobiti, praviti; nav. z abl.: aliquem fustibus i. Pl. dobro naklestiti, tyrannorum interfectores implent orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., oppidum (regnum) sanguine implere Ci., navibus oram Italiae i. L., maria … fugā i. L. bežoč … pokrivati, i. scopulos lacrimosis vocibus V., urbem tumultu L., clamoribus Cu., omnia terrore i. L., pectus curis i. L., mentem disciplinis Cu.; redk. z gen.: Italiam nominis sui i. L., iuventutem spei i. L., adulescentem suae temeritatis inplet (= plenum reddit) L., ieiuna tamen erunt et infirma, nisi maiore quodam oratoris spiritu implentur Q.; occ.
a) (število ali mero) popolnoma izpolniti, doseči (dosegati): impleta VI milia armatorum L., eques XXX milia implebat Cu. število … je dosegalo, modius grani sedecim libras implet Plin. tehta celih 16 funtov.
b) (kar manjka do določenega števila itd.) dopolniti, iz(po)polniti, nadomestiti: triginta legionum instar impleverat Vell., ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur P. F., implentur validae tirone cohortes Lucan., implere equestres facultates Plin. iun. dodati, kar manjka do viteškega (plemiškega) cenzusa.
c) (življenjsko dobo) popolnoma doseči, — izpolniti: me quater undenos sciat inplevisse Decembres H. da sem izpolnil štirideseto leto, finem vitae implere T. umreti.
č) (mesto) izpolnjevati, — zavzemati, zastopati koga: inplevit locum principem T., vicem alicuius Plin. iun., censorem Vell.
d) kaj izpolniti (izpolnjevati), popolnoma izvršiti (izvrševati): ne id profiteri videar, quod non possim implere Ci., i. officium Ci., consilium T., munia sua T., leges i. O., fata i. L. prerokovanje (prerokbo) izpolniti; podobno vera bona, quae in virtutibus sita sunt T. v polni meri dosegati, — imeti.

impolpare

A) v. tr. (pres. impolpo)

1. zrediti, odebeliti

2. pren. napolniti, naphati:
impolpare di citazioni poln citatov

3. bogatiti; podpreti

B) ➞ impolparsi v. rifl. (pres. mi impolpo) zrediti se

natòviti nàtovīm zrediti: natoviti svinju

odgájiti òdgājīm
1. vzgojiti: odgajiti djecu, voćku
2. zrediti

odgòjiti òdgojīm
1. vzgojiti: odgojiti dijete, sina, učenike, voćku, cvijet
2. zrediti: odgojiti stado

odòjiti òdojīm
1. podojiti: odojiti dijete, dete
2. oddojiti, odstaviti: odojeni jaganjci
3. zrediti: uzmi ovo dijete i odoj mi ga, a ja ću ti platiti

othrániti òthrānīm zrediti, vzgojiti: s mukom ga othranismo do škole

plump² [plʌmp] prehodni glagol & neprehodni glagol
zrediti (se); dozoreti (sadje)

to plump out (ali up) zrediti se, odebeliti se

podgájiti pòdgājīm odgojiti, zrediti: znala je da poroda neće imati, ili ako ga imadne, neće ga podgajiti

pòdignuti -nēm
I.
1. vzdigniti, dvigniti: podignuti ruku uvis; podignuti ruku na koga, svoj glas na odbranu čega, protiv čega; podignuti prašinu; podignuti glavu; podignuti koga na noge
2. spuntati, zrevolucionirati: podignuti narod protiv okupatora; podignuti bunu začeti upor
3. postaviti: spomenik, kuću, školu
4. zrediti, vzgojiti: podignuti djecu
5. vzgojiti: podignuti svoj narod
6. podignuti broj na kvadrat, na kub kvadrirati, kubirati
II. podignuti se
1. vzdigniti se, dvigniti se: podignuti se sa stolice; podignuti se na koga, protiv koga; podignuti se na noge vstati
2. začeti se: podigla se oluja; podigao se vjetar
3. odpraviti se na pot: podignuti se na put
4. ekspr. podigla se kuka i motika vzdignilo se je, kar leze in kar gre

podnjíviti pòdnjīvīm zrediti: podnjiviti konja; majka me podnjivila

pothrániti pòthrānīm zrediti, vzgojiti: pothraniti dijete, životinju, lozu; imate gusaka, pothranite ih malo; pòthranjen -a -o podhranjen: -o dijete

razgòjiti ràzgojīm zrediti, spitati: razgojio se, od pretilosti visi mu podvoljak

tallow [tǽlou]

1. samostalnik
loj
tehnično mast, mazivo

vegetable tallow rastlinska mast

2. pridevnik
lojev

tallow candle lojena sveča, lojenka

3. prehodni glagol
(na)lojiti; namazati; spitati, zrediti (živali)
neprehodni glagol
dajati loj

udebèliti udèbelīm odebeliti, zrediti: udebeliti krmaču, vola

ugòjiti ùgojīm (se) zrediti (se), spitati (se): ugojiti svinju, piliće; vi ste se nešto ugojili

uhrániti ùhrānīm (se) zrediti, spitati (se); uhranjen rejen, spitan

utòviti ùtovīm (se) spitati (se), zrediti (se): utoviti krmaču; utovljeni volovi; utovljena guska

uzòbiti ùzobīm zrediti, spitati z zobjo, z ovsom: uzobiti konja

ви́годувати -дую док., spítati -am dov., zredíti -ím dov.