Franja

mirror¹ [mirə] samostalnik
ogledalo, zrcalo (tudi figurativno)
fizika, tehnično odbijalnik, žaromet

tehnično mirror finish zrcalni lesk
mirror-inverted zrcalen (podoba)

ogledálo s ogledalo, zrcalo

oglíndă -zi f ogledalo, zrcalo

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

specchietto m

1. pomanjš. od ➞ specchio zrcalce

2. avto
specchietto retrovisivo, retrovisore vzvratno ogledalo

3. lovstvo zrcalo (za škrjance)
specchietto per le allodole pren. vaba za naivneže

4. preglednica

spēcchio m (pl. -chi)

1. zrcalo:
specchio concavo, convesso, sferico vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo

2. ogledalo:
specchio a mano, da tavolo, da muro ročno, namizno, stensko ogledalo
armadio a specchio omara z ogledalom

3. pren. hiša kot iz škatlice

4. pren. zrcalo; vzor:
farsi specchio di qcn. zgledovati se po kom, jemati koga za vzor

5.
specchio d'acqua morje, jezero:
a specchio na obali

6. preglednica

7. šport tabla (pri košarki)
lo specchio della porta nogometna vrata, gol

8. bot.
specchio di Venere barvica, plahuta, zaspanka (Specularia speculum)

9. hist. register dolžnikov (komune)

spēcolo m med. spekulum, ogledalce, zrcalo:
specolo nasale, rettale, vaginale nosni, rektalni, vaginalni spekulum

speculum množina speculums, specula [spékjuləm, -lə] samostalnik
medicina zrcalo, spekulum; (kovinsko) zrcalo (teleskopa); pega ali lisa posebne barve na račji peruti

ear speculum medicina zrcalo za uho
speculum metal zrcalovina, zlitina bakra in cinka (za zrcala pri teleskopu)

speculum -ī, n (speciō -ere)

1. ogledalo, zrcalo: Pl., Ter., Lucr., Sen. ph., Plin., Q., Stat., Mart., Macr., Hier., Dig. idr., speculum a speciendo, quod ibi se spectant Varr., speculorum levitas Ci., in iis (sc. libidinibus) … posse istius tamquam in speculo vitam intueri Ci., incidant pueri, in quibus ut in speculis natura cernitur Ci., si cultus erit speculoque placebit O. če bo … nalepotičen, quotiens te speculo videris alterum H., speculum concavum Plin. vbočeno (vboklo, vdrto, konkavno) zrcalo = cava specula Ap.; pesn. metaf. gladina: canis lympharum in speculo vidit simulacrum suum Ph.

2. pren. podoba, slika, posnetek, odslikava: speculum video Pl., speculum futuri temporis Lucr., quae (sc. infantes et bestias) putat esse specula naturae Ci., speculum morum Plin. iun., omne opus Vergilianum de quodam Homerici operis speculo formatum est Macr.

Spiegel, der, (-s, -) zrcalo (tudi Technik, [Schiffahrt] Schifffahrt), ogledalo; von Wasser: gladina, (Niveau) raven; Medizin ogledalce; Technik Metallurgie površina; Jagd okence, ogledalo (zadek srnjadi); sich etwas hinter den Spiegel stecken zapisati si za uho; den Spiegel vorhalten kazati zrcalo

дзе́ркало -а с., ogledálo -a s., zrcálo -a s.

зеркало n zrcalo, ogledalo

зерцало n (zast.) zrcalo

Augenspiegel, der, očesno zrcalo, oftalmoskop

Beleuchtungsspiegel, der, osvetljevalno zrcalo

Bovenspiegel, der, [Schiffahrt] Schifffahrt zgornje krmno zrcalo

cystoscope [-skɔp] masculin, médecine mehurno zrcalo

dare³ [dɛə]

1. samostalnik
zrcalo za lov ptičev

2. prehodni glagol
loviti ptiče z zrcalom

dressing-glass [drésiŋgla:s] samostalnik
toaletno zrcalo

espejear svetiti se kot zrcalo, zrcaliti se